OZ 2005/1

20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 sur le livre: Théorie et pratique , ki predstavlja eno prvih sistematičnih razprav o tem, kar danes poimenujemo in- formacijska znanost. Leta 1938 je bil Mednarodni institut za bibliografijo preimenovan v Mednarodno zvezo za dokumentacijo (Federation International de Documenta- tion – FID) (Rayward, 1998). Dokumentacija naj bi se po njegovem mnenju ukvarjala z vsebino, ki je neodvisna od oblike prezentacije, in ne več s fizičnim urejanjem gradiva po policah kot knjižničarji do takrat. Poimenovanje dokumentacija naj bi označevalo zbiranje, obdelavo, shranjevanje, iskanje in diseminacijo dokumentov kot posebno dejavnost za razliko od nekaj tisoč let starejših knjižničnih in bibliografskih dejavnosti, ki so ji sicer sorodne po nekaterih procesih in funkcijah. Zadnjih 200 let so knjižnice razvile klasifikacijo, organi- zacijo in metode javne uporabe knjižničnega gradiva, ki jih je od knjižničarstva prevzela moderna informacijska znanost. Področje bibliografije je širše od knjižničar- stva, saj zajema vse vidike dejavnosti, ki so povezane s pisanimi in tiskanimi dokumenti, in je potemtakem tudi bibliografska dejavnost sorodna informacijski dejavnosti oziroma informacijski znanosti kot uporabni znanosti o informacijski dejavnosti. Leta 1899 je bil v Franciji ustanovljen Bibliografski urad Francije (Bureau Bibliographique de France – BBF), ki se je leta 1944 preimenoval v Zvezo za dokumentarne informacije (Association d’Information Documentaire – AID). Leta 1932 je bila ustanovljena Francoska zveza dokumentacijskih centrov (Union Francaise des Orga- nismes de Documentation – UFOD), ki je predstavljala zvezo francoskih informacijskih služb oziroma specialnih knjižnic (v Franciji so se specialne knjižnice imenovale dokumentacijski centri (Centres de Documentation)) (Fa- yet-Scribe, 1998). Po t. i. definiciji NIDER (Netherlands Instituut voor Do- cumentatie en Registratuur) iz leta 1920, ki jo je postavil Donker Duyvis, je dokumentacija zbiranje, urejanje in širjenje informacij vseh vrst (Woledge, 1983). V Nemčiji se je beseda dokumentacija uporabljala v smis- lu definicije NIDER. Britanski ekvivalent za dokumentacijo iz teh let je poime- novanje specialne knjižnice in informacijske službe”. Od leta 1939 do 1948 je Bradford podal tri definicije doku- mentacije. Njegova definicija dokumentacije iz leta 1948 se glasi: dokumentacija je proces zbiranja in predmetne klasifikacije vseh zapisov novih opažanj ter zagotavljanja njihove dostopnosti (Bradford, 1948). Besterman je ob ustanovitvi znanega časopisa Journal of Documentation leta 1945 definiral dokumentacijo podobno definiciji NIDER: tisto, v čemer je zapisano znanje, je dokument, dokumentacija pa je tisti proces, ki uporabnikom znanja zagotavlja dostopnost dokumentov (Woledge, 1983). Specialno knjižničarstvo v ZDA se je osamosvojilo leta 1909, ko je bila po odcepitvi od Ale ustanovljena Zveza specialnih knjižnic (Special Library Association – SLA). Ameriško specialno knjižničarstvo ni imelo velikega za- nimanja za evropski dokumentalizem, kar bi bilo za pri- čakovati. Dokumentacijsko gibanje v ZDA se je začelo leta 1938 z ustanovitvijo Ameriškega dokumentacijskega Instituta (American Documentation Institute – ADI). Kljub poskusom posameznikov v SLA in ADI, da se ti dve gibanji združita, in kljub dejstvu, da so vodilni stro- kovnjaki bili člani obeh zvez, se to ni zgodilo. Specialno knjižničarstvo v ZDA je ostalo še naprej samostojno, ne glede na to, da ni razvilo niti lastnih teoretičnih osnov niti specializiranih šol (Williams, 1998). V ZSSR je bila leta 1921 ustanovljena Knjižnica tuje literature, ki je bila tudi glavni dokumentacijski center za indeksiranje in abstrahiranje zahodne znanstvene lite- rature strateškega pomena. Od leta 1946 je delovala na področju prevajanja, indeksiranja in abstrahiranja državna založba znanstvene literature Inoizdat. Leta 1952 je bil ustanovljen znameniti Vsezvezni institut za znanstvene in tehnološke informacije (VINITI), ki je zaposloval preko 25.000 ljudi in izdajal preko 70 sekundarnih časopisov s povzetki (Richards, 1998). V sovjetski strokovni literaturi se je dokaj pogosto upo- rabljal tudi naziv dokumentalistika. Geslo dokumentacija je bila uvedeno v Websterjev slovar šele leta 1961. Obdobje uvajanja poimenovanja informacijska znanost 1955–1970 Poimenovanje informacijska znanost je prvi uporabil Far- radane leta 1955 (Shapiro, 1995). Po Bottleju (1997) je ime informacijska znanost prvi skoval Hanson iz Asliba leta 1956, izhajajoč iz naziva informacijski znanstvenik ( information scientist ), ki se je v Veliki Britaniji že v štiri- desetih letih 20. stoletja uporabljal za znanstvenike, ki so se specializirali za iskanje informacij za svoje kolege. Aslib je nastal leta 1948 z združitvijo Britanskega društva za mednarodno bibliografijo (British Society for Interna- tional Bibliography) in Zveze specialnih knjižnic (Asso- ciation of Special Libraries) (Bottle, 1997). Leta 1958 je bil v Veliki Britaniji ustanovljen Institut in- formacijskih znanstvenikov (The Institute of Information Scientists). Leta 1959 je bilo ime informacijska znanost uporabljeno v sintagmi computer and information scien- ces v učnem programu Pennsylvania State University v Tvrtko-Matija Šercar: ALI SLOVENIJA NOČE INFORMACIJSKE ZNANOSTI?