OZ 2005/1

M 21 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Filadelfiji. Wooster je leta 1962 pripravil poročilo Impli- cation of Basic Research in Information Sciences to Mac- hine Documentation . Istega leta je bila v ZDA konferenca o usposabljanju specialistov za znanstvene informacije, na kateri je Helprin podal prvo definicijo informacijske znanosti (Šercar, 2002). Leta 1963 je Gorn objavil članek The Computer and Information Sciences , Taylor pa članek The Information Sciences . Leta 1964 je Cuadra objavil članek Identifying Key Contributions to Information Sciences . Istega leta je Težak ustanovil Center za podiplomski študij bibliotekar- stva, dokumentacije in informacijskih znanosti na Fakul- teti za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu. Leta 1966 je začel v ZDA izhajati letnik Annual Review of Information Science and Technology (ARIST). Defini- cija informacijske znanosti, ki jo je podal Borko (1968) v članku Information Science: What Is It? je neposredno vplivala na preimenovanje ADI v Ameriško društvo za informacijsko znanost (American Society for Informati- on Science – ASIS) še istega leta (Capurro in Hjørland, 2003). Leta 1970 je bila tudi revija American Documen- tation preimenovana v Journal of American Society for Information Science (JASIS) in je s tem ime informa- cijska znanost dokončno postalo uradno ime za osrednjo znanost o informacijah. Dokumentacija je umrla, rodila pa se je informacijska znanost (Lilley in Trice, 1989). V istem letu je izšlo znamenito delo Introduction to Infor- mation Science , ki ga je pripravil in uredil T. Saračević, pri Zvezni vladi ZDA pa je bila ustanovljena Zvezna komisija za knjižnice in informacijsko znanost (National Commission on Libraries and Information Science), ki jo je že leta 1962 predlagal ameriški predsednik Kennedy (Šercar, 2002). V Nemčiji je leta 1962 Loosjes objavil prispevek Was ist dokumentation ? Schober in Versig sta leta 1968 objavila članek Dokumentationswissenschaft . Ein Diskussionbei- trag und theoretischer Ausblick. V zimskem semestru 1969/70 je bil na FU (Frei Univerität) v Berlinu uveden študij Informations- und Dokumentationswissenschaft (od leta 1987 samo Informationswissenschaft ) kot glavni predmet. Leta 1971 je Diemer objavil članek Informati- onswissenschaft (Šercar, 2000). Poskusi uvajanja poimenovanj informatika in informatologija Leta 1962 sta se pojavila alternativni poimenovanji za informacijsko znanost, in sicer informatika, ki ga je prvi uporabil Dreyfus (1962) za mehansko in računalniško obdelavo informacij (Šercar, 1996), in informatologija, ki ga je na Švedskem uvedel Tell. Leta 1965 se je ameriška informacijska znanstvenica Atherton zavzela za poimeno- vanje informatologija (Atherton, 1965). V letu 1966 so sovjetski informacijski znanstveniki Mi- hajlov, Giljarevski in Černi (1966) predlagali poimeno- vanje informatika kot najbolj adekvatno. Bili so mnenja, da najstarejši in najbolj znani naziv dokumentacija, ki ga je leta 1907 uvedel Otlet, ni adekvaten za znanost o informacijah, saj poudarja dokumente, naziv teorija in- formacij, ki je tudi bil predlagan kot ime nove znanosti, pa preozek, saj ne zajema zgodovine, organizacije in metodologije, ki jih poleg teorije vključuje sleherna zna- nost, pa tudi znanost o informacijah. Kot naziv za poklic so predlagali informacijski znanstvenik (Mihajlov, Černi in Giljarevski, 1966, 1984). Wellisch (1972) je v članku From Information Sciences to Informatics: A Terminolo- gical Investigation predlagal zamenjavo naziva informa- cijska znanost z nazivom informatika. Za ime informatika ( informatics ) kot sinonim za informacijsko(e) znanost(i) se zavzema Bawden (1995). Danes je informatika naziv za stroko, ki se ukvarja z razvojem, evalvacijo in uporabo informacijske tehnologije v neki dejavnosti. Najbolj vztrajen odvetnik poimenovanja informatologija je bil brez dvoma hrvaški kemik in informacijski znan- stvenik Težak, ki je leta 1969 v Zagrebu začel izdajati revijo Informatologia Yugoslavica , ki izhaja še danes. Zanj je informatologija širši in natančnejši naziv od infor- matike in informacijske znanosti. Težakovo zavzemanje za naziv informatologija ni imelo večjega mednarodnega uspeha in sta se naziva informatologija in informato- log kot poklicni naziv za informacijskega znanstvenika ohranila samo na Hrvaškem. Leta 1970 sta tudi ameriška informacijska strokovnjaka Otten in Debons (1970) pred- lagala poimenovanje informatologija kot metaznanost o informacijah, vendar je tako pojmovanje teoretično zgre- šeno, saj so odnosi med vedami predvsem interdiscipli- narni in ne hierarhični. PREDMET PROU^EVANJA INFORMACIJSKE ZNANOSTI Filozofske temelje informacijske znanosti je podal Popper (1975) v ontološki shemi treh svetov, iz katere izhaja tudi Brookes (1989) pri svoji utemeljitvi informacijske zna- nosti. Po Brooksu proučuje informacijska znanost inter- akcije med drugim in tretjim svetom zaradi organiziranja znanja (dokumentov, vključno s knjižničnim gradivom) in učinkovitejše uporabe. Wiener (1948) razume informacije kot tretje metafizičo počelo vsega obstoječega in ne kot materijo ali energijo. Po Bucklandu (1991) ima beseda informacija več pome- nov: • informacije kot proces (informiranje), • informacije kot stvar (kot predmet obdelave v infor- Tvrtko-Matija Šercar: ALI SLOVENIJA NOČE INFORMACIJSKE ZNANOSTI?