OZ 2005/1

24 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 INTERDISCIPLINARNI ODNOSI INFOR- MACIJSKE ZNANOSTI Znanosti se glede na časovno shemo delijo na kumulativ- ne in repetitivne vede. Kumulativna veda je npr. fizika, repetitivna pa filozofija. Kumulativne vede se razvijajo tako, da nova spoznanja kot točnejša povsem zamenjajo tovrstna starejša, manj točna spoznanja in teorije. V re- petitivnih vedah takega razvoja ni. Novejše filozofije ne morejo zamenjati starejših, saj niso točnejše od starejših, vendar predstavljajo družbeno zgodovinsko pogojene drugačne odgovore na ista in podobna vprašanja. Citatna analiza je empirično dokazala, da je struktura so- dobne znanosti izrazito dinamična, klasifikacijske sheme pa so dokaj statične. Dejstvo, da med znanostmi ni več sten, lahko prikažemo le z dodatnim opredeljevanjem multilateralnih odnosov med posameznimi znanstvenimi področji, vedami in panogami. Mihajlov, Giljarevski in Černi (1970) menijo, da je in- formacijska znanost v interakciji predvsem s kibernetiko, semiotiko, lingvistiko, psihologijo, bibliotekarstvom, bibliografijo, bibliologijo, znanostjo o znanosti ter tehni- škimi vedami in inženirstvom za informacijsko tehniko/ tehnologijo. Saračević (1992, 1995) vidi kot posebej tesne in močne interakcije med informacijsko znanostjo, bibliotekar- stvom, računalniškimi vedami, kognitivno znanostjo in informacijsko tehnologijo. V področju izobraževanja sta najpogosteje povezana informacijska znanost in bibliote- karstvo ( information and library science ). Vendar se je že zgodaj Saračević (1982) zavzemal za razveljavitev “zakona” med informacijsko znanostjo in knjižničarstvom na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Čeprav obstajajo aktivni interdisciplinarni odnosi med knjižničarstvom in informacijsko znanostjo, ki se bodo tudi naprej spreminjali in razvijali, gre za različni področji. Knjižničarstvo ZDA je bilo od dvajsetih do sedemdesetih let 20. stoletja v konfliktu z dokumentacijo in informacij- sko znanostjo. Pod vplivom humanistično, netehnološko usmerjenega čikaškega študija knjižničarstva, ki je leta 1926 pridobil izključno pravico do doktorata znanosti, je tudi ameriško knjižničarstvo v praksi zanemarjalo tehno- loški razvoj ter ignoriralo dokumentacijo in kasneje infor- macijsko znanost, ki sta bili izrazito tehnološko orientira- ni, vse do sedemdesetih let 20. stoletja (Buckland, 1998). V naslovu vodilnega znanstvenega časopisa za informa- cijsko znanost JASIST je izpostavljena povezanost med informacijsko znanostjo in informacijsko tehnologijo. Skorajda sočasni nastanek informacijske znanosti in več drugih sorodnih disciplin, s katerimi je v interakciji danes, ni bil naključen. Verjetnost naključnega, hkrati pa istočasnega pojava skupine novih disciplin in teorij (leta 1933 lingvistika, semantika; leta 1938 proučevanje vrednot; leta 1939 teorija odločanja; leta 1944 teorija iger; leta 1945 dokumentacija; leta 1948 matematična teorija komunikacij, kibernetika; leta 1950 splošna teori- ja sistemov, iskanje informacij; petdeseta leta 20. stoletja znanosti o komunikacijah in znanosti o vedenju) in infor- macijske znanosti je zelo majhna. Možnost naključnega pojava nekega dogodka v istem obdobju 20 let od skup- no 1000 let znaša 2 %. Za naštetih devet novih disciplin in teorij je verjetnost naključnega pojava vsake od teh disciplin v istem obdobju 20 let v okviru enega tisočletja komaj 0,02 %. Iz tega je moč sklepati, da se te discipline niso pojavile naključno, temveč kot odgovor na isti ali podoben problem (Harmon, 1971). Šlo je namreč za po- plavo, krizo informacij. Za pojav novega znanstvenega področja je potrebno 41 % od skupno potrebnega časa za doseganje dozorelosti, 33 % za enotno rast in 26 % za diferenciacijo specializacij. Za nastanek dokumentacije je bilo potrebno 50 let (1895– 1945). Za obdobje rasti približno 20 let (1945–1965), to pa znaša približno 74 % časa od skupno 94 let (1895–1990). Na ta način je Harmon (1971) predvidel, da bo informacij- ska znanost dozorela okrog leta 1990. Informacijska znanost je v interakciji s filozofijo znanosti razvila tudi lastne metateorije (Hjørland, 2005), kot je npr. filozofija informacij (Herold, 2004). INFORMACIJSKA ZNANOST V RAZLI^NIH KLASIFIKACIJSKIH SHEMAH ARRS, ki sicer uporablja več klasifikacij, pozna infor- macijsko znanost le v klasifikaciji Common European Research Classification Scheme (1991), ki je dodatek k formatu CERIF (Common European Research project Information Format), pod naslovom “dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika”. Informacijske znanosti ima IZUM v svojem nazivu že od leta 1990. Od leta 2000 je revija ZBDS Knjižnica revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti. Oddelek bibliotekarstva in knjigotrštva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se je leta 2004 preoblikoval v Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Geslo informacijska znanost vsebuje: • Deweyjeva klasifikacija (vrstilec "library and infor- mation sciences"), Tvrtko-Matija Šercar: ALI SLOVENIJA NOČE INFORMACIJSKE ZNANOSTI?