OZ 2005/1

M 25 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 • Searsov geslovnik, • geslovnik Kongresne knjižnice (Library of Congress Subject Headings), • geslovnik Rameau (b.d.), ki ga pripravlja francoska nacionalka, • Splošni slovenski geslovnik, • Splošni geslovnik COBISS.SI, • Journal Citation Reports: Social Sciences Edition (kategorija "Information science & library science), • Web of Science v delu Social Sciences Citation Index. Na Hrvaškem je informacijska znanost zajeta v uradni klasifikaciji znanosti pristojnega ministrstva in je uvr- ščena med družbene, humanistične in teološke znanosti z možnostjo vertikalne delitve (področje, polje, veja in vejica). Po Iflinem Svetovnem vodniku združenj za knjižničarstvo, arhivistiko in informacijsko znanost (World Guide to Library, Archive, and Information Science Associations) je bilo konec leta 2004 na informacijskem področju (bi- bliotekarstvo, dokumentalistika, informacijska znanost in arhivistika) 633 neprofitnih mednarodnih in nacionalnih asociacij. Vključene so asociacije, ki so jih ustanovile in- stitucije, kadri (profesionalni in neprofesionalni) in asoci- acije za profesionalno izobrazbo. Asociacij, ki so odvisne od komercialne podpore, v vodniku ni. V vodniku sta dve slovenski asociaciji, in sicer Arhivsko društvo Slovenije in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (IFLA, 2005). Referenčni viri za področje informacijske znanosti so tudi: • Dve bazi podatkov (Information Science Abstracts – ISA in Library & Information Science Abstracts – LISA). • Kent, A. (Ed.) (1996). Encyclopedia of Library and Information Science. New York: Marcel Dekker. • Feather, J. and Sturges, P. (Eds.). (1997). International Encyclopedia of Information and Library Science. London: Routledge. POKLIC INFORMACIJSKIH STROKOV- NJAKOV V PROFESIONALNI DRUŽBI Poklice lahko opazujemo iz zornega kota: • socialne zgodovine in • sociologije poklicev. Človeška družba in družbene spremembe so večplastne. Tako se je poleg tranzicije industrijske družbe v informa- cijsko družbo, ki jo je kot takšno prav zaznamovala infor- macijska znanost, zgodila tranzicija kapitalistične družbe v profesionalno družbo (Perkin, 1990; Šercar, 2001). Poljedelska družba je temeljila na posedovanju zemljišča, industrijska na izkoriščanju kapitala, sodobna profesio- nalna družba pa temelji na ekspertnem znanju. Življenje v vsaki družbi je regulirano z vladajočim so- cialnim idealom. V poljedelski družbi je bil prevladujoč aristokratski ideal, ki je temeljil na pasivnem lastništvu aristokracije nad zemljiščem in na patronatu nad nižjim plemstvom in kmetstvom, ki jim je bilo zemljišče dano v upravljanje, najem in obdelavo. Pasivno posedovanje zemljišča je bilo materialno zagotovilo za idealnega državljana: brezposelnega džentelmena, ki prispeva k političnim pravilom in morali ter podpira umetnost, knji- ževnost in šport. Podjetniški ideal industrijske družbe je temeljil na aktivnem kapitalu, konkurenci in poslovnih naložbah kot gonilu gospodarstva, ki ga je upravljal last- nik – menedžer, v idealnem primeru “self-made man”. Ideal delavskega razreda (nikoli dosežen v praksi) je bil kolektivni ideal dela kot edinega vira vrednosti in med- sebojnega sodelovanja kot najbolj poštenega izkoriščanja in plačevanja ter delavskih pravic do celotnega proizvoda dela. Profesionalni ideal se razlikuje od predhodnih treh idealov po poudarku na intelektualnem kapitalu (eks- pertno znanje, veščine = kompetence), ne pa na pasivnem ali aktivnem lastništvu, po delu, ki je visokokvalificirano in specializirano, ne pa po delovni teoriji vrednosti in po selekciji glede na šolano ekspertno znanje. Profesionalna družba je edina družba, ki temelji na de- janskih vrednostih slehernega človeka, čeprav pridejo nekateri do teh vrednosti lažje kot drugi (npr. s pomočjo sorodstva in družinskega bogastva). Znanje in veščine posameznika so najbolj resna vrsta lastništva, saj so manj ranljive od oblik materialnega posestva in sposobne pre- nove v vseživljenjskem izpopolnjevanju. Aristokratski in kapitalistični socialni ideal lahko zadevata samo malošte- vilne privilegirane veleposestnike in kapitaliste, medtem ko je profesionalni kapital po načelu socialne pravičnosti dosegljiv za vsakega državljana in priznano ekspertno znanje vseh profesij potrebnih za druge državljane, druž- bo in državo. Vendar profesionalna družba ni egalitarna družba. V profesionalni družbi se med profesijami, ki so obenem tudi med seboj odvisne, odvija boj za mesto v družbeni delitvi dela in za kontrolo nad tržiščem za posamični proizvod ali storitev. Družbena delitev dela je skupna vsem socialno-ekonomskim formacijam in ključ bogastva v vseh državah. Profesionalna družba ni razredna družba binarnega modela z majhnim vladajočim razredom in velikim razredom podrejenih, ampak zbir vzporednih kariernih hierarhij specializiranih poklicev enake višine (vsaka od teh ima lastno lestev z več letvami) temelječih na ekspertnem znanju, ki se pridobi z individualnim izobraževanjem. Tvrtko-Matija Šercar: ALI SLOVENIJA NOČE INFORMACIJSKE ZNANOSTI?