OZ 2005/1

26 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 V sodobni profesionalni družbi sodeluje posameznik v socialni dinamiki predvsem v okviru poklicnih trgov dela, ki so hkrati tudi osnovni vir socialne neenakosti (plače, ugled, moč). Obstajata dimenzionalna in procesna definicija poklica. Dimenzionalna definicija poklica vključuje naslednjih 6 elementov, ki se lahko izražajo v različnih stopnjah raz- vitosti določenega poklica, in sicer: • ekspertno znanje in veščine, ki so vgrajene v profesio- nalno delo, • monopol nad opravljanjem profesionalnega dela, • kolektivna predstava za prepoznavanje poklica, • visokošolske institucije za profesionalno izobraževa- nje, poklicni prostor za izvajanje profesionalnega dela (zavodi, državna uprava, podjetja) in profesionalna združenja (društva, sindikati), • profesionalna etika, • tehnologija za opravljanje profesionalnega dela. Zgodovinska definicija se nanaša na proces oblikovanja nekega poklica. V angloameriških državah imajo poklici znatno večji samoorganizirajoči potencial kot v Evropi, kjer imajo države zelo aktivno in pomembno vlogo pri inicializaciji, institucionalizaciji in reorganizaciji poklicev, so pa tudi glavni delodajalec za številne profesije. Za profesionalno družbo kot družbo znanja so poleg me- nedžerjev v gospodarstvu, politikov, državnih uradnikov in drugih informacijsko intenzivnih poklicev ključnega pomena informacijski strokovnjaki, med katere sodijo tudi znanstveniki, ki se ukvarjajo z informacijsko zna- nostjo in ustvarjajo informacijske proizvode in storitve za uporabo. Čeprav je poklic informacijskega znanstve- nika globalno prepoznan, v veljavnem slovenskem šif- rantu in standardni klasifikaciji poklicev takega poklica zaenkrat ni. ZAKLJU^KI IN PREDLOGI 1. Informacijska znanost ima 100-letno zgodovino. Ob- dobje od konca 19. stoletja do polovice 20. stoletja je faza dokumentacije. Od polovice 20. stoletja se mo- derna znanost o informacijah kot družbenih konstruk- tih kontinuirano razvija pod z imenom informacijska znanost. Informacijska znanost je danes normalna znanost, saj je: • univerzalna znanost, uveljavljena povsod po raz- vitem svetu, • rezultat kolektivnega dejanja številnih znanstveni- kov v preteklosti in sedanjosti, • kumulativna znanost, ki se razvija, za razliko od humanističnih ved, ki so repetitivne. Po teoriji integrativnih ravni organiziranosti ima pojem informacija različne oblike, odvisno od iz- brane ravni hierarhične strukture sveta in odvisno od ravni obstaja tudi več modelov informacijske znanosti. Ker je človek predvsem družbeno bitje in informacijsko komuniciranje temeljni družbeni proces, pripada osrednje mesto med posameznimi modeli tisti informacijski znanosti, ki proučuje informacije kot družbene konstrukte. Informacijsko znanost je treba čimprej uvrstiti v šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARRS in SURS. Ob upoštevanju predmetnega področja in metod naj se informacijska znanost razvrsti v družboslovje. 2. Informacijska znanost je zaznamovala informacijsko dobo in družbo. Vsaka profesija teži k ureditvi družbe po svojem socialnem idealu. Zdravniki npr. težijo k medicinizaciji družbe, strokovnjaki s področja infor- macijske znanosti in računalništva pa uspešno uresni- čujejo informatizacijo vseh glavnih socialnih struktur. Čeprav se naziv informatologija za osrednjo znanost o informacijah ni mednarodno uveljavil, je poklicni naziv informatolog boljši od naziva informacijski znanstvenik, ki je sicer najbolj uveljavljen v svetu. Informatologi v Sloveniji imajo danes kot poklicna skupina visokošolsko institucijo za profesionalno izobraževanje, več poklicnih prostorov za zaposlo- vanje, predvsem pa Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), dve znanstveno-strokovni reviji ( Knjižnico in Organizacijo znanja ) in univerzalno dostopno svetovno zakladnico znanja v področju informacijske znanosti, na katerem sloni njihovo profesionalno delo. Veljavni šifrant in klasifikacijo poklicev naj se do- polni s poklicnim nazivom informatolog. 3. Kolektivni spomin informacijske znanosti se intenziv- no razvija nekje od leta 1990. Hahn in Buckland sta v Uvodu knjige Historical stu- dies in information science zapisala: “Informacijska znanost /.../ je dinamično in razvijajoče se področje, vendar področje, ki je bolehalo od popolne amnezije. Če neko področje ne dokumentira svoje preteklosti, ne bo imelo zgodovine in občutka identitete. Vse, kar nima znane zgodovine, se zmeraj obravnava kot nekaj novega. Če ne upoštevamo svoje lastne preteklosti, se moramo sprijazniti s tem, da nas bodo obravnavali kot nove in kot tiste, ki se šele porajajo.” Od leta 1994 poteka v ZDA projekt, v okviru katerega zbirajo arhivsko gradivo za proučevanje pomembnih posameznikov in institucij za zgodovino informacij- ske znanosti. Tvrtko-Matija Šercar: ALI SLOVENIJA NOČE INFORMACIJSKE ZNANOSTI?