OZ 2005/1

M 29 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Roman Gumzej Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko Kontaktni naslov: roman.gumzej€uni-mb.si ELEKTRONSKI ARHIVI IN PRIRO^NE MOBILNE RA^UNALNI[KE NAPRAVE Dostop do elektronskih arhivov z dlan~nikov Izvle~ek V članku obravnavamo problematiko dostopa do elektronskih arhivov (e-arhivov) z mobilnih medi- jev glede na njihove omejene zmožnosti prikaza in dostopa do informacij. Pomemben segment pri mobilnih napravah so tudi mobilne komunikacije, ki bistveno vplivajo na hitrost dostopa do infor- macij v arhivih. Prav tako se bomo dotaknili varnostnih vprašanj in problematike zaščite avtorskih pravic. Navajamo tehnične in varnostne rešitve in rešitve glede zaščite avtorskih pravic. Predlaga- mo določitev nivojev varnosti glede na vsebine in selekcijo (obsega) vsebin, kar določa način (me- dij) dostopa do njih. Klju~ne besede podatkovne shrambe; mobilne naprave; podatkovni vmesniki Abstract In the article the issues of mobile media access to electronic archives are considered, taking into concern their limitations in information presentation and access. An important segment of mobile issues are mobile communications, which affect substantially the speed of accesss to the informati- on stored in archieves. We address security and copyrihgt issues as well. Some existing solutions to the otulined issues are listed: technical, security and copyright. We propose the definition of levels of security depending on content type and selection of the (amount of) data transmitted to the mobi- le user depending on the access media. Keywords data sets; mobile devices; data interfaces UVOD S povečanjem mobilnosti postajajo vprašanja mobilnih aplikacij in komunikacij vedno pomembnejša. Z narašča- njem zmogljivosti postaja ta platforma tudi vedno zani- mivejša za razvijalce programske opreme. V zvezi s tem se postavljajo vprašanja, povezana z naraščajočimi za- htevami glede funkcionalnosti in povezljivosti teh naprav med seboj in z internetom. Osnovna infrastruktura za povezovanje je v tem primeru mikrobrskalnik. Trend pri njihovem razvoju je povečevanje funkcionalnosti v smis- lu kompatibilnosti z običajnimi internetnimi brskalniki zaradi standardnega formata vsebin, ki jih želimo z njimi prenašati in prikazovati, ob hkratnem ohranjanju skrom- nih pomnilniških zahtev (če je tipična velikost namiznega brskalnika ( desktop browser ) okoli 20 MB, je velikost njegovega mobilnega ekvivalenta le nekaj 100 KB, saj se tipična pomnilniška kapaciteta mobilnih naprav giblje okoli 64 MB). To dosegajo na eni strani s poenostavitvi- jo uporabniškega vmesnika, na drugi pa z zmanjšanjem raznolikosti vsebin, ki jih je mogoče prikazati v mikro- brskalniku. Svojo osnovo imajo mikrobrskalniki [3] v NT&T-jevem servisu DoCoMo i-Mode. Najpogostejši mikrobrskal- niki, ki jih najdemo predvsem v mobilnih telefonih, temeljijo na protokolu WAP (Wireless Application Pro- tocol) [5]. Zaradi dvotirnosti priprave vsebin – na eni strani za običajne brskalnike HTML (HyperText Mar- kup Language) in naprave oziroma brskalnike WAP na drugi strani – razvijalci brskalnikov i-Mode razmišljajo o brskalnikih, ki bodo imeli najboljše lastnosti obeh in bodo podpirali tako imenovan kompaktni ( compact ) HTML ali cHTML [4]. Velja splošno prepričanje, da se mikrobrskalniki ne bodo širše uveljavili brez poeno- tenja standardov vsebin, hitrejših brezžičnih povezav in večjih ekranov na eni strani, in takšnih informacij na drugi strani, ki bodo vzbudile zanimanje “mobilnih” uporabnikov.