OZ 2005/1

30 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Pomemben razvoj mikrobrskalnikov je predstavljal pre- hod od namenskih jezikov HDML (Handheld Devices Markup Language), sedaj imenovanih WAP, do odprto- kodnih jezikov na osnovi standarda HTML, kot sta kom- paktni cHTML in XHTML. Slednji omogoča napravi, da prikaže npr. le podmnožico elementov spletne strani. Z namenom, da bi pritegnil širšo javnost, je forum WAP v verziji WAP 2.0 vključil XHTML. Naslednja pomembna tema je varnost prenosa podatkov. Tradicionalno varnost prenosa podatkov zagotavlja SSL (Secure Sockets Layer), pri čemer TLS (Transport Layer Security) zagotavlja varnost med prenosom, podobno pa velja tudi za WAP-ov WTLS (wireless TLS). WTLS upo- rablja 163-bitno enkripcijo po eliptični krivulji, ki ni tako zanesljiva kot 2048-bitna RSA-enkripcija, vendar zahteva precej manj računske moči. Pomembna lastnost mobilnih brskalnikov bo tudi spora- dičen dostop, ki bo omogočal avtomatsko nalaganje in osveževanje podatkov, shranjenih v začasnem pomnil- niku, ko bomo z mobilno napravo v dosegu brezžičnega omrežja. To bo uporabniku poenostavilo sinhronizacijo, ker ne bo več potrebno osveževanje vseh vsebin. Vsekakor je težnja za prenosljivostjo programske opreme kot tudi brskalnikov med različnimi mobilnimi opera- cijskimi sistemi (Palm OS, Windows CE, Symbian …) velika, kar vpliva na razvojna orodja, ki postajajo vedno boljša in podobna tistim za razvoj namiznih aplikacij [2]. Tu se nehajo vprašanja o tehnologiji mobilnih naprav in se začnejo vprašanja o vsebinah, ki bi bile zanimive za “mobilne” uporabnike. APLIKACIJE MOBILNIH NAPRAV Zaradi svojih kompaktnih mer so t. i. dlančniki in njihovi ekvivalenti našli svoje mesto predvsem v žepu ali torbici potujočih poslovnežev in pri tem nadomestili v prvi vrsti t. i. rokovnike s kratkimi zapiski, seznamom opravil in naslovi. Ta aplikacija je skupaj z mobilnim operacijskim sistemom ponavadi vnaprej nameščena in predstavlja osnovno funkcionalnost teh naprav. Preko serijskih komunikacijskih kanalov (npr. RS-232, IR ter kasneje Bluetooth in USB povezav) je možno z namiznim raču- nalnikom poljubno mnogokrat osveževati vsebino e-be- ležnice. Mikrobrskalniki so se pojavili kasneje, sprva kot dodatna aplikacija, ki je omogočala brskanje po internetu, če je bila mobilna naprava “priključena” na računalnik v omrežju, kasnejši modeli pa so opremljeni tudi z brez- žičnimi (WiFi) vmesniki; z njimi se lahko priključujejo preko brezžičnih usmerjevalnikov ( routers ) na javno internetno omrežje (in preko njega na strežnik podjetja), kadar koli so v njegovem dosegu. Dodatno je mogoče v okviru njihovih pomnilniških zmogljivosti nanje naložiti različne aplikacije, ki so bile razvite za ciljni mobilni operacijski sistem (npr. PALM OS ali Windows CE, ki sta trenutno najbolj razširjena, v povezavi z mobilnimi telefoni pa se je pojavila dodatna platforma Symbian, ki pa se šele uveljavlja). Poslovne aplikacije, ki so bile razvite, obsegajo področja financ in bančništva, vodenja zalog, evidence sklenjenih poslov ipd. Nezanemarljiv delež aplikacij (malo presenetljivo glede na razmeroma skromno dimenzijo zaslona, pomnil- niško kapaciteto in procesorsko moč) obsegajo tudi igre. Preko razširitvenih vrat (MM Card) je možno po eni stra- ni povečati (pomnilniško) kapaciteto mobilnih naprav, po drugi pa priključiti nanje zunanje naprave. Udomačila se je aplikacija, zelo koristna za mobilnega uporabnika, ki veliko potuje – cestni atlas v povezavi s satelitsko naviga- cijo GPS (Global Positioning System). Nekateri programi za namizne računalnike (npr. Microsoft Map Point ali Auto Route) izvažajo potovalne načrte v takšnem forma- tu, ki omogoča njihovi poenostavljeni različici, naloženi na mobilni napravi, branje in navigacijo po tako priprav- ljenih načrtih. Velikost njihovih zaslonov sicer zaradi kompaktnih mer naprave ne omogoča hkratnega prikaza velikega števila podatkov naenkrat, s prikazovalniki za t. i. žepne knjige (npr. MS Reader [9]) pa je omogočeno prikazovanje npr. enega ali dveh odstavkov besedila ali odstavka in slike, kar mobilnemu uporabniku v kombinaciji z enostavno navigacijo po dokumentu omogoča, da relativno hitro najde želeno informacijo (npr. znamenitost v turističnem vodiču). Priprava podatkov za mobilne naprave Podatki, ki jih prenašamo na mobilne naprave, morajo imeti naslednje osnovne lastnosti: • kompaktnost (rang velikosti KB), • berljivost (ustrezna aplikacija na strani mobilne napra- ve), • varnost (če gre za brezžičen prenos poslovnih po- datkov, mora le-ta potekati po zaščiteni povezavi; enkripcija podatkov in e-podpis sta potrebna). Kompaktnost podatkov razen pomnilniških kapacitet na- prave zadeva v primeru prenosa podatkov tudi vmesnike, ki prav tako zahtevajo dodatno energijo za ohranjanje povezave z matičnim računalnikom in na ta način bolj kot med normalnim delovanjem vplivajo na porabo energije. Ta je (spet zaradi narave naprave) kritična, kajti mobilne naprave imajo omejeno avtonomijo glede na zmogljivost baterije, ki jih napaja. Zato je smiselno naenkrat prenesti le toliko podatkov, kot jih je možno in treba naenkrat Roman Gumzej: ELEKTRONSKI ARHIVI IN PRIROČNE MOBILNE RAČUNALNIŠKE NAPRAVE