OZ 2005/1

M 39 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Povzetek Na znanstvenem srečanju Knjižnice v 21. stoletju je bila sprejeta vizija knjižnice tretjega tisočletja. V središču njene prihodnje vloge je ustrezno izobražen knjižničar. V Srbiji smo s specializiranim knjižničarskim izobraževanjem pričeli že leta 1948, leta 1963 pa se je začelo izvajati tudi na Filo- loški fakulteti v Beogradu. Reforma visokošolskega izobraževanja, ki se izvaja na naših univerzah, temelji na metodi QFD (Quality Functional Deployment). Ta določa knjižnice kot enega izmed treh elementov, ki vplivajo na učinkovitost prenašanja znanja. V prihodnjih letih načrtujemo organiziran in premišljen razvoj virtualnega knjižničarstva v Srbiji. Njegov uspeh, tako kot tudi sama prihod- nost knjižničarske informacijske stroke, je odvisen predvsem od ustreznega izobraževanja knjižni- čarjev. Klju~ne besede izobraževanje knjižničarjev; Univerza v Beogradu; metoda Quality Functional Deployment Abstract At the scientific conference Libraries in the 21 st century the vision of the library of the third millen- nium was accepted. In the centre of its future role stands a fully-educated librarian. In Serbia spe- cialized library education started in 1948. In 1963 education of librarians started also at the Faculty of Philology in Belgrade. The change of the college education system that is taking place at our universities is based upon QFD (Quality Functional Deployment) method. It defines libraries as the third element influencing the knowledge transfer efficiency. In the coming years we are planning the well-defined development of virtual librarianship in Serbia. The base of its success, as well as the future of library and information profession, is founded, first of all, on a quality library education. Keywords library education; University of Belgrade; Quality Functional Deployment method Od 23. do 30. oktobra 2004 je bilo v Salzburgu šestdnev- no srečanje knjižničarskih informacijskih strokovnjakov na temo Knjižnice v 21. stoletju . Več kot 60 strokov- njakov z vseh koncev sveta, specializiranih za različna knjižničarska področja, se je na predavanjih, predstavit- vah in delavnicah ukvarjalo s temo prihodnosti knjižnic. Vsi, predstavniki družb s še zmeraj prevladajočim ustnim slovstvom, predstavniki držav v razvoju in udeleženci iz držav z najvišjo ekonomsko in tehnološko stopnjo, so izrazili trdno vero v svetlo prihodnost knjižnic in v ne- izogibnost postavljanja knjižnic v središče prihajajoče informacijske družbe. Izzivi, s katerimi se knjižnice sre- čujejo glede raznovrstnosti gradiva; števila in kakovosti knjižničarskih storitev; ciljnih skupin, katerim namenjajo svoje programe; organizacijskih struktur; uporabe novih tehnologij; računalniškega okolja; pravice do intelektual- ne lastnine in vztrajanja pri informacijski funkciji knjiž- IZZIVI IZOBRAŽEVANJA KNJIŽNI^ARJEV Aleksandra Vraneš Gordana Stoki} Katedra za bibliotekarstvo in informatiko Filolo{ka fakulteta v Beogradu Kontaktni naslov: alvranes €eunet.yu nice, so izoblikovali vizijo družbene funkcije knjižnice v tretjem tisočletju: “Knjižnice so prostor, kjer se svobodno prepletajo zna- nje in informacije, ki oblikujejo, usposabljajo, varujejo, spodbujajo, zabavajo in spreminjajo posameznike, sku- pine in kulture. To prebivališče, bodisi fizično bodisi virtualno, je rezultat skupnega razmišljanja, prizadevanj, namenov, strokovnega znanja in organizacije. Istočasno so knjižnice tudi stranski proizvod civilne družbe in katalizator kulturnega napredka, inspiracije, izraza in izmenjav. Če v moderni dobi ne bi bilo knjižnic, bi bil marsikdo prikrajšan za pomoč pri delu. Še več, člove- škemu rodu bi kratili pravico do identitete in dosežene svobode. Informacijska tehnologija ne bo mogla nikdar nadomestiti knjižnic, saj njihov družbeni pomen ni v tehnološkem obvladovanju znanja in informacij, ampak