OZ 2005/1

M 41 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Narodna knjižnica Srbije in Knjižnica Matice srbske. Do- datno in vseživljenjsko izobraževanje knjižničarskih delav- cev v Srbiji, ki ima več kot polstoletno tradicijo, je svoje najboljše čase preživljalo v desetletjih po 2. svetovni vojni pod okriljem Zveze bibliotekarjev Srbije in po sprejetju standardov ISBD pod okriljem Narodne knjižnice Srbije. Sodobne oblike vseživljenjskega izobraževanja knjižničar- skih delavcev, kot so tečaji za delo v sistemu COBISS in žal nekoliko zapostavljena šola B+, uvajajo nove metode dela in dvigujejo strokovno raven zaposlenih v knjižnicah. Z usmerjenim izobraževanjem se je na beograjski uni- verzi prenehala interdisciplinarnost pri rednem študiju. To je privedlo do nastanka Katedre za bibliotekarstvo in informatiko kot samostojne pedagoško-znanstvene enote beograjske Filološke fakultete, ki je uspela inter- disciplinarnost obdržati vsaj pri magistrskem in doktor- skem študiju. Prva generacija študentov bibliotekarstva in informatike se je na Filološko fakulteto vpisala leta 1990. Do sedaj je bilo vpisanih 14 generacij s približno 60 študenti, od katerih jih je diplomiralo že več kot 200 in skoraj vsi so zaposleni, kar potrjuje veliko potrebo po tovrstno izobraženem knjižničnem osebju. Precejšnje zanimanje mladih pritegne predvsem znanstvenost, življenjskost in fleksibilnost izobraževalnega programa. Ena izmed prednosti tega programa je tudi, da lahko študenti po nostrifikaciji diplome nadaljujejo magistrski in doktorski študij tudi v tujini. S splošnostrokovnimi in splošnoizobraževalnimi predmeti, štirisemestrskim poukom dveh tujih jezikov, splošno lingvistiko, filo- zofijo, kulturologijo, psihologijo, srbskim jezikom in književnostjo dosega biblitekar nivo splošne razgledano- sti. Tako je kos vsakršnim zahtevam, ki se pričakujejo od univerzalno izobraženega strokovnjaka. Ožji strokovni predmeti obsegajo deset strokovnih področij, in sicer zgodovino pisave, knjige in knjižnic, vodenje knjižnic, organizacijo knjižnic, knjižničarsko zakonodajo, sistem katalogov in klasifikacijske sheme, zgodovino in teorijo bibliografije doma in na tujem, knjižnični menedžment in marketing, znanstvene informacije, informacijske sis- teme, računalniško lingvistiko, oblikovanje in uporabo baz podatkov. Za vsak posamezni predmet sta predvi- deni dve uri predavanj in dve uri vaj ter štirimesečna praksa v različnih knjižnicah, od tega zmeraj tudi mesec dni v Nacionalni knjižnici Srbije. To je vsekakor daleč od praktičnega preverjanja znanja v ZDA, pri katerem študenti za svoje delo dobivajo za naše razmere visoke honorarje. Še dlje je od idealno zamišljenega “obdobja za branje”, o katerem je v sedemdesetih letih s hrepenenjem pisal Paul Hazard kot o času, “v katerem ni predavanj, na- mesto tega pa študenti in študentke neposredno zapisujejo vtise, ki jih pridobijo z branjem”. 6 Študent, ki se vpiše na redni podiplomski program, mora imeti povprečno oceno višjo ali enako 8. Pouk je zasnovan na individualnem delu s kandidatom ter konzultacijah s profesorjem. V času magistrskega študija mora študent opraviti naslednje izpite: Tehnika znanstvenega dela, Metodologija biblio- tekarskih raziskav, Informatika ter en izbirni predmet, ki ga lahko izbere med Zgodovino srbskega knjižničarstva, Sistemi znanstvenih informacij, Arhivistiko in Bibliogra- fijami. Glede na zainteresiranost knjižničarjev za posa- mezna problemska vprašanja bo organiziran tudi enoletni specialistični študij, ki se bo zaključil z zagovorom sa- mostojnega specialističnega dela. Temeljni cilji univerzitetne izobrazbe, ki so v Srbiji spre- jeti in v ustreznih pravnih dokumentih tudi utemeljeni, predvidevajo: 1. prenos teoretičnega in strokovnega znanja v procesu zadovoljevanja družbenih potreb; 2. razvoj znanstvenih in umetniških dosežkov; 3. enakopravno možnost univerzitetne izobrazbe za vse kot enega od segmentov vseživljenjskega izobraževa- nja. Četrti člen Zakona o univerzi definira načela, s katerimi bi dosegli zadane cilje. Zraven akademske, osebne, verske, rasne in nacionalne svobode ne smemo zanemariti načela neodvisnosti univerze, transparentnost in odprtost njenih dejavnosti, humanistično in demokratično tradicijo druž- be in evropske kulture ter moramo spodbujati akademsko mobilnost vseh udeležencev v izobraževalnem procesu. Posodabljanje izobraževanja ne sme biti zgolj enostavno usklajevanje z evropskim izobraževalnim sistemom ter Lizbonsko in Bolonjsko deklaracijo, upoštevati moramo tudi nacionalno tradicijo in doseženo stopnjo družbenega razvoja. Pri meddržavnih stikih se pogosto izpostavlja vprašanje poenotenja knjižničarske zakonodaje, standar- dov dela, strojne in programske opreme ter vsebina in oblika izobraževanja splošnorazgledanih knjižničarjev, informatikov, dokumentalistov in arhivistov. Če primerjamo učne pogoje, izobraževalne programe in metodologijo naše katedre s podobnimi evropskimi in ameriškimi univerzami, s katerimi smo sodelovali, orga- nizirali nekaj znanstvenih srečanj ter skupnih projektov, lahko zaključimo, a) da tako študenti kot predavatelji te- žijo k posodobitvi izobraževalnega procesa; ter b) da bi to dosegli, nujno potrebujemo opremo in sodobno literaturo. Razvoj novih metodologij vodi k fleksibilnejšem študiju, ki ne bo omejen niti z zidovi niti s statuti fakultet, ampak bo udobno nameščen pod okrilje univerze, kjer bo mogo- če kombinirati učne vsebine po potrebi in želji vsakega posameznika. Znotraj predmetov na Katedri za bibliote- karstvo in informatiko Filološke fakultete sta fleksibilnost in modularnost prisotni že dalj časa. Prilagajamo jo po- trebam teorije in prakse ter sodobnim trendom, splošni sistem izobrazbe pa nam žal ne dovoljuje širšega pristopa, Aleksandra Vraneš, Gordana Stokić: IZZIVI IZOBRAŽEVANJA KNJIŽNIČARJEV