OZ 2005/1

UVODNIK Začenjamo deseti letnik Organizacije znanja (do leta 2002 COBISS obvestila), zato je prav, da se ozremo na prehojeno pot. Bibliografijo časopisa bomo sicer pripravili ob sklepu letnika, vendar ne bo odveč prikazati razvoja serijske publikacije, ki se je uveljavila tako pri sodelavcih kot pri bral- cih in je danes na seznamu primarnih strokovnih časopisov v Sloveniji. Ob tem je treba povedati, da so finančni vložki zelo skromni in da Organizacija znanja nastaja ob rednem delu. Tudi avtorji ne prejemajo nobenih honorarjev. Res je, da glede tega nismo nič posebnega, saj tako deluje večina slovenskih strokovnih časopisov. Začeli smo s skromnimi ambicijami biltena, ki naj bi podprl oblikovanje vse širše skupnosti stro- kovnih sodelavcev v sistemu COBISS. Poleg izmenjave mnenj na sestankih in kroženja informacij v omrežju – najprej omrežje DEC-Net in nato internet – je bila neobhodna še oblika komunikacije preko časopisa, ki potrjuje kontinuiteto in kredibilnost strokovnega dela. Tako so leta 1996 nastala COBISS obvestila, ki so jih prejemale vse vključene knjižnice. Njihova vsebina še ni bila struktu- rirana po standardu strokovnega časopisa, ampak so prevladovali kratki sestavki in vesti o dogaja- njih v zvezi z razvojem in uporabo programske opreme in servisov COBISS. Štirideset sestavkov v štirih četrtletnikih A/5 formata je prispevalo 15 avtorjev, med njimi je bilo 5 zunanjih, 3 celo iz tujine. V letu 1997 se koncept ni spreminjal in 22 avtorjev (7 zunanjih, od tega 2 iz tujine) je napisalo 42 kratkih sestavkov. Sredi leta smo zagotovili online verzijo COBISS obvestil, kar so takrat zmogli redki časopisi. V letu 1998 pa smo prvič kritično pretresli tako vsebino kot obliko časopisa in na- redili kar precejšen korak v smeri standardnega strokovnega časopisa. Simbolno preseganje dote- danje biltenske oblike je bilo razvidno iz dodatnega naslova “časopis za avtomatizacijo knjižničnih sistemov”. Pomembno smo dopolnili uredniški pristop, saj smo uvedli rubrike: Članki, Poročila, Ocene ter Obvestila in novice. Pri slednjem sicer nismo bili najbolj dosledni, saj razmejitve med članki, poročili in obvestili niso vselej dovolj jasne. V tem letu je 26 avtorjev (12 zunanjih, med njimi 5 tujcev) prispevalo 33 sestavkov, od tega 14 člankov. Opazna je ambicija, da bi s članki aktivno sooblikovali strokovno sceno v Sloveniji, npr. z obravnavo informacijske znanosti, katalo- gizacije, internetnih virov ipd. Leta 1999 je 33 avtorjev (8 zunanjih, med njimi 4 tujci) prispevalo 41 prispevkov: 9 člankov, 17 poročil in 3 ocene. V naslednjih dveh letih pa so začele številke padati, najprej na 28 in na 19 so- delavcev ter na 30 in 29 sestavkov. Očitno se je zmanjšal interes zunanjih avtorjev in v uredniškem konceptu so se začele osipati nekatere “obvezne” rubrike, kot so npr. ocene. To je narekovalo te- meljitejši razmislek o časopisu. V letu 2002 je začel veljati nov zakon o medijih in tudi strokovni časopisi so se morali “legali- zirati”, kar smo vzeli v obzir, hkrati pa na novo definirali poslanstvo in uredniški koncept. Širši pregled stanja in tendenc v knjižničarstvu nas je prepričal, da se težišče odločno premika proti informacijski znanosti, tam pa stopa v ospredje kategorija znanja. Znanje smo si torej izbrali kot ključni pojem našega poslanstva, za njegovo obravnavo pa smo želeli zagotoviti interdisciplinarno odprtost, tudi sicer značilno za informacijsko znanost. To nas je privedlo do novega naslova časo- pisa Organizacija znanja in do njegove okrajšave v OZ, ki se je pričakovano hitro prijela pri sode- lavcih in bralcih. Status in urejanje časopisa smo torej uskladili z določili zakona ter s pravili ministrstva, pristoj- nega za znanost, zato ni bilo težav ne pri vpisu v register medijev kot tudi ne pri kasnejši uvrstitvi na seznam primarnih strokovnih časopisov. Zastavljen je bil tudi načrt postopnega izpolnjevanja kriterijev mednarodnega znanstvenega časopisa (mednarodno uredništvo, stil APA, recenzentski sistem, mednarodni krog sodelavcev ...), vendar skromna sredstva še ne omogočajo izdaje v tujem jeziku. Za izdajo elektronske verzije OZ smo izbrali najsodobnejšo tehnološko platformo. Reševanje vseh zgoraj navedenih zahtev je v letu 2002 botrovalo temu, da smo izdali le dve dvojni številki, v katerih je 22 avtorjev prispevalo 25 sestavkov (11 člankov, 5 poročil in 3 recenzije). Od tega je bilo 7 zunanjih avtorjev in med njimi 2 tujca. Letnik 2003 pa že lahko štejemo kot regu-