OZ 2005/1

52 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 ve členovite paradigme pa naredi pisec prav, ko pritegne tudi njegovemu naslednjemu pomembnemu opozorilu, da paradigma ne predstavlja zaprtega sistema, temveč ostaja še naprej, kljub njeni zaokroženosti in zunanji prepoznav- nosti, odprta in še več – mnogostransko delujoča in za- jemajoča mreža. V času številnih razprav o pojavih demokratičnega defici- ta na različnih ravneh, je prav, da je pisec te knjige odprl tudi vprašanje demokratične ali nedemokratične konsti- tucije interneta oziroma v tem pogledu pozitivnih ali ne- gativnih implikacij za družbo in posameznike. Pri prode- mokratičnem afirmiranju interneta, ki seveda nasprotuje hotenjem in željam privilegiranih nosilcev tradicionalne politične reprezentance, je avtorju s številnimi dobrimi razlogi za to v močno oporo ugledni angleški sociolog Anthony Giddens. Pri tem se priložnost za demokratično vlogo ali funkcijo interneta ponuja v prvi vrsti civilni družbi, seveda ne na kak samodejen način, ker si tako njeni protagonisti kot tudi teoretiki še zdaleč niso enot- ni pri tem, kako pojav civilne družbe sploh zadovoljivo (p)opisati in prepričljivo teoretsko predstaviti. Verjetno še ni treba, glede na zgodovinsko novost pojava interneta, prehitevati z odgovori na tem področju. Zaenkrat si bo po avtorjevem prepričanju treba v tej zvezi odgovoriti na neko bolj temeljno vprašanje, in sicer: kdo je sploh sub- jekt informacijske družbe, treba bo identificirati nosilce najbolj različnih “projektnih identitet”, ki so zmožni re- konstruirati socialno kontrolo in obnoviti (transformirati) socialne institucije informacijske družbe? Kako pomembno vlogo igra internet v sodobni poindu- strijski družbi, bi se lahko prepričali, če bi skatalogizirali vsa tista pomembna vprašanja, o katerih razmišlja avtor v obravnavani knjigi. Ta vprašanja še zdaleč ne zadevajo kakšnih marginalnih ali marginaliziranih družbenih slojev in dilem, ki bi bile lastne le neki ozki profesionalni sku- pini, saj gre za naslednja vprašanja: vloga informacijske paradigme v izobraževanju in sploh v družbi znanja, vloga ženske (reprezentacije) v informacijski družbi oziroma v internetu, kompleksi varovanja zasebnosti, alternativ- ne ali uporabne etike, etični kodeksi na tem področju in sploh etika kot taka, ki jo zahteva nova družba, ki se kiti s pridevnikom “informacijska”, generacijski (najstniki in tudi druge skupine) in tudi institucionalni (šole in druge ustanove) vidiki novo nastajajoče družbe, vprašanja iden- titete in druga bržčas osrednja vprašanja ontocentričnega značaja. Repertoar obravnavanih vprašanj bi bil pomanj- kljiv, če se ne bi na koncu poslovil z elaboriranjem vloge nevidne združbe, ki igra eno od osrednjih vlog v sodobni informacijski znanosti. Bralec, ki ga v resnici zanima soci- ološka kompleksnost informacijske družbe in predstavitev tega eminentnega socialnega dejavnika v razvoju znanosti, bo na ta način dobil prepričljivo dokazilo o kontinuiranem napredovanju na področju obravnavane znanosti. Že ti strogo selektivno izbrani obravnavani problemi v delu Francija Pivca predstavljajo zadostni dokaz za to, da gre za delo, ki nima samo informativne vrednosti, temveč spodbuja bralca k aktivni refleksiji o pomembnih pro- blemih žitja in bitja tako posameznika kot različnih ko- lektivitet v času radikalnega krčenja prostora in časa, ki je predvsem posledica silnic, običajno v sociološkem jeziku prepoznavnih kot globalizem ali globalizacija. Prav tako je avtor kompleksne in fluidne družbene procese, ki za- znamujejo današnjo informacijsko družbo, predstavil na način, ki zadovoljuje tako tiste bralce, ki jih v prvi vrsti prepriča tisti pisec, ki ne skopari z deskripcijo teme v naslovu, kot tudi tiste, ki hočejo še nekaj več – razvitje mišljenjske strategije (paradigme), s katero lahko bralec sam nadaljuje ali je opogumljen za intelektualno avto- nomno soočanje s pojavom povsem nove družbe – tiste, ki je nasledila staro industrijsko družbo. Rudi Rizman OCENA