OZ 2005/1

M 53 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Vzajemna katalogizacija je revolucionarno spremenila bibliografsko kontrolo in delo mnogih katalogizatorjev. Avtomatizirana izposoja je radikalno spremenila način razvoja in vzdrževanja zbirk ter drastično skrčila število delavcev, ki so opravljali to delo. Avtomatizirana nabava je spremenila delo mnogih bibliografov in bibliotekarjev. Vendar vse te inovacije niso znatneje vplivale na delo referenčnih bibliotekarjev, saj se do prehoda referenčne službe na svetovni splet in pojava digitalnih referenčnih servisov referenčna služba ni bistveno spreminjala od njenega uvajanja pred stotimi leti. Za to številko časopisa OZ sem izbral knjigo V živo: za- četek in izvajanje virtualnega referenčnega servisa Steva Coffmana, ki jo je izdala ALA leta 2003 v Chicagu in govori o tem, kdaj uvesti in kako izvajati virtualni refe- renčni servis. Pred 10 leti je bilo malo knjižničarjev, ki so vedeli, kaj sploh pomeni izraz digitalni referenčni servis, in še manj tistih, ki so poskusili z uvedbo te tehnologije. V skrajšani bibliografiji (predvsem) člankov o digitalnih referenčnih servisih, ki jo je pripravil B. Sloan, eden iz- med avtorjev prikazovane knjige, je nekaj čez 200 enot in od tega le 30 % takih, ki so objavljene pred letom 2000. Razen znamenitega članka Vannevara Busha As We May Think iz leta 1945 je najstarejši članek na temo digitalne- ga referenčnega servisa napisala Pauline R. Hodges Re- ference in the Age of Automation: Changes in Reference Service at Chemical Abstracts Service Library ( Special Libraries 80, 4, iz leta 1989), sledijo mu trije članki iz- pred 10 let: avtor J. Grudin je objavil Groupware and So- cial Dynamics: Eight Challenges for Developers ( CACM 94 Proceedings ) [1], J. Grudin in Leysia Palen Why Gro- upware Succeeds: Discretion or Mandate? ( ECSCW 95 Proceedings ) [2] ter J. I. Dysart in R. J. Jones Tools for the Future: Recreating or ‘Renovating’ Information Servi- ces Using New Technologies ( Computers in Libraries 15, 1, iz leta 1995). Danes so tovrstni servisi stvarnost. Ljudje namreč vsa- kodnevno uporabljajo internet za iskanje odgovorov na referenčna vprašanja. Digitalni referenčni servisi se danes izvajajo v javnem in privatnem sektorju, v profitnih in ne- profitnih organizacijah, v visokošolskih, šolskih, splošnih in specialnih knjižnicah in informacijskih centrih. Na svetovnem spletu so se ob polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja najprej pojavili komercialni referenč- ni servisi (npr. Web Wizards), ki so hoteli zasesti mesto knjižnic na informacijskem trgu, vendar v tem niso uspeli, saj so knjižničarji in informacijski strokovnjaki z razvojem brezplačnih referenčnih servisov na daljavo izkoristili to pomembno priložnost. Od leta 1997 so knjižnice začele uvajati interaktivne referenčne servise tipa klepet ( chat ), danes pa razvijajo spletne kolaborativne referenčne servise, ki vključujejo vzajemne aplikacije, identifikacijo baz podatkov ter tudi večpredstavnost. Vendar so, ne glede na ta razvoj, digital- ni referenčni servisi še vedno v otroški dobi. Razvoj uspešnih digitalnih referenčnih servisov zahteva, da zelo pazljivo preučimo referenčni proces v celoti, tako tistega na svetovnem spletu kot tudi tistega tradicional- nega, ki se kot intervju opravlja pri mizi v knjižnici. Ta vprašanja se tičejo predvsem projektiranja in vključitve interaktivnih digitalnih referenčnih sistemov v realnem času preko svetovnega spleta (lastni, kolaborativni, najeti ( outsourced )). Vsaka od teh vrst ima svoje dobre in slabe strani. Kolaborativni digitalni referenčni servisi so lahko organizirani znotraj obstoječih konzorcijev ali pa v okviru ad hoc konzorcijev. Napovedujejo, da bodo kolaborativni digitalni referenčni servisi enako običajni, kot je danes kooperativna katalogizacija. Referenčni servisi, ki uporabljajo e-pošto, so se pojavili ob polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja in so da- nes minimalna stopnja referenčne službe na spletni strani knjižnice. To so servisi Ask a Librarian, Ask Us, Ask a Question ali Ask Marian itd. Digitalni referenčni servis tipa klepet je že pred letom 1990, in sicer kot program PHONE za direktno medse- bojno povezavo uporabnikov v računalniški mreži DEC- NET, podpirala prva generacija programske opreme COBISS, znana pod imenom ATLASS, kar prepričljivo (Steve Coffman) GOING LIVE: STARTING AND RUNNING A VIRTUAL REFERENCE SERVICE