OZ 2005/1

COBISS OBVESTILA WSIS – drugi del V Organizaciji znanja smo precej podrobno spremljali Svetovno srečanje o informacijski družbi (World Summit on the Information Society – WSIS), katerega prvi del se je zgodil decembra 2003 v Ženevi. Sedaj so v polnem teku priprave na drugi del srečanja, ki bo letošnjega novembra v Tu- nisu. V Ženevi je bil od 17. do 25. februarja sestanek Pripravljalnega komiteja, kar je ogromna konfe- renca, saj je 1.718 udeležencev iz 149 držav zastopalo 53 mednarodnih organizacij, 208 nevladnih organizacij in 30 poslovnih združenj. To je bilo sicer že drugo zasedanje Pripravljalnega komiteja, sledilo pa bo še eno. Tudi v drugem delu WSIS poteka množica regionalnih srečanj in tematskih konferenc, katerih ugotovitve bodo povzeli v Tunisu. Tako se v Ottawi pripravlja konferenca o domorodnih ljud- stvih v informacijski družbi. V Bamaku bo konferenca o večjezičnosti v kiberprostoru. Na sedežu UNESCO v Parizu pripravljajo konferenco o uporabi IKT v poklicnem usposabljanju. V Tokiju bo konferenca o vseobsegajočih mrežah in univerzalni dostopnosti. ITU bo v Ženevi pripravila veliko konferenco o kibernetni varnosti. Velike priprave na WSIS 2005 pa potekajo tudi znotraj antiglobalističnega gibanja. Tako mreža indymedia objavlja razpise za sodelovanje in napoveduje, da imajo namen razkrinkati skrite name- re organizatorjev svetovnega srečanja (?). Za nas je posebej pomembno, da bo tako kot v Ženevi, tudi v Tunisu resno posegla v dogajanje tudi IFLA, ki se trudi dopovedati svetu, da lahko iz tradicionalne mreže knjižnic z domišljeno in odločno informatizacijo naredimo temeljno infrastrukturo informacijske družbe. O tem bo govor na pripravljalni konferenci v Bibliotheca Alexandrina neposredno pred tunizijskim svetovnim srečanjem. Slovenija stoji pri vsem tem ob strani. Še ko smo imeli posebno ministrstvo za informacijsko družbo – ob ženevskem srečanju WSIS, je bilo malo narejenega za širše ozaveščanje javnosti o razsežnostih vstopanja sveta v informacijsko dobo. Zaradi srečanja v Tunisu se ne dogaja prav nič in zdi se, kot da lahko gre ta „kelih“ mimo nas. Pa ne gre in ne bo šel, zato se nam obetajo mnogi grenki požirki. Franci Pivec