OZ 2005/1

4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 pripravila poročilo o delu na projektni nalogi z naslovom Kriteriji za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji [4], ki ni bilo nikoli objavljeno. Aprila 2002 je bila z navedenim poročilom seznanjena Komisija za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazi- ve pri MŠZŠ. Direktor IZUM-a je junija 2002 posredoval MŠZŠ-ju strokovno mnenje o navedenem poročilu [5], nakar je le-to poniknilo v pozabo. Aprila 2003 je MŠZŠ objavil Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC) [6], ki naj bi poleg običajnih nalog specialnih knjižnic izvajali selekcijo pri vnosu bibliografskih zapisov v bi- bliografsko bazo raziskovalcev ter spremljali in nadzirali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov. Kakršnega koli sodelovanja z IZUM-om navedeni pravilnik ni pred- videval, čeprav so področni specializirani informacijski centri obstajali že pred tem in v sodelovanju z IZUM-om uspešno izvajali različne naloge. MŠZŠ je za izvajanje novih nalog OSIC-ev z javnim razpisom izbral istih šest institucij: • za naravoslovje – UL, Naravoslovnotehniška fakulteta • za tehniko – Centralna tehniška knjižnica • za biotehniko – UL, Biotehniška fakulteta • za medicino – UL, MF, Inštitut za biomedicinsko in- formatiko • za družboslovje – UL, Fakulteta za družbene vede • za humanistiko – Znanstvenoraziskovalni center SAZU Po podpisu triletnih pogodb so bili OSIC-i oktobra 2003 prvič seznanjeni z delovno verzijo Navodil. V naslednjih mesecih je sledilo nekaj sestankov s Komisijo SAZU, ki je sprejela nekatere predloge OSIC-ev za modifikacijo Navodil, vendar je organizacijski koncept ostal nespre- menjen. Druga delovna verzija Navodil je bila na spletni strani MŠZŠ objavljena 10. 3. 2004. IZUM je MŠZŠ-ju večkrat predlagal, da naj organizira sestanek s Komisijo SAZU, vendar se to ni zgodilo. Na pisno zahtevo MŠZŠ-ja je moral iz Programa dejavnosti IZUM-a za leto 2004 celo črtati raziskovalno nalogo “metodološke osnove vrednotenja bibliografskih kazalcev znanstvene, strokovne in pedagoške uspešnosti”, čeprav je v vseh dosedanjih delovnih verzijah Navodil mogoče na več mestih prebrati, da bo potrebna še uskladitev z IZUM-om. Julija 2004 so OSIC-i od MŠZŠ-ja dobili sezname razis- kovalcev, katerih bibliografske enote s tipologijo 1.01, 1.02, 1.03, 2.01 in 1.16 naj bi preverili in jih poskusno kategorizirali. Za ta namen so dobili posebna navodila in vzorce tabel v Excelu. Naslednjih šest mesecev so ročno kategorizirali izbrane bibliografske enote in določali t. i. kazalce raziskovalne uspešnosti (KRU-je), kar bi lahko opravil računalnik. Dejstvo je, da je bilo pri tem odkritih manj kot 5 % bibliografskih zapisov z napačno ali dom- nevno napačno tipologijo. Dne 11. 1. 2005 je ARRS objavila novi Pravilnik o so- financiranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov [7], v katerem je tudi določilo, da izvajanje nalog v povezavi z zapisi v bibliografski bazi raziskovalcev koordinira Institut informacijskih znanosti. Na tej pravni podlagi je sedaj sodelovanje med IZUM-om in OSIC-i mogoče ponovno vzpostaviti, vendar je treba najprej ugotoviti, kateri predlogi Komisije SAZU v Na- vodilih za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Slove- niji so uporabni in kateri ne. KLASIFIKACIJA BIBLIOGRAFSKIH ENOT PO TIPOLOGIJI S klasifikacijo bibliografskih enot po enotni Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu CO- BISS [8] določimo tip bibliografske enote (izvirni znan- stveni članek, pregledni znanstveni članek, strokovni članek, znanstvena ali strokovna monografija, znanstveni ali strokovni prispevek na konferenci itd.). Klasifikacijo lahko opravi avtor ali ekspert za predmetno področje. Pri tem veljajo naslednja pravila: “Članki in drugi sestavni deli ter monografije in druga zaključena dela se obdelujejo na osnovi primarnega do- kumenta/dela. Izvedena dela (dogodki) se evidentirajo na podlagi ustreznega dokazila o izvedenem delu. Tip članka se ugotovi na podlagi: • navedbe o tipu, ki je praviloma v zaglavju članka; • navedbe, da revija objavlja samo članke določenih tipov, ki jo praviloma uredništva objavijo v navodilih avtorjem; • naziva rubrike, v kateri je objavljen članek, če je revi- ja razdeljena na tak način. V drugih primerih avtor/avtorica opredeli tip dokumen- ta/dela v skladu z opisom tipov dokumentov/del v tej tipologiji.” Tip bibliografske enote je podatek, ki je del bibliografske- ga zapisa in mora ustrezati veljavnim definicijam. Pravil- nost razvrstitve bibliografskih enot po veljavni tipologiji lahko po formalnih kriterijih preveri (verificira) bibliograf, presojo, ali gre npr. resnično za znanstveno in ne strokov- no delo, pa lahko opravi le ekspert za predmetno področje. Tomaž Seljak: ROČNA ALI RAČUNALNIŠKO PODPRTA KATEGORIZACIJA ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ?