OZ 2005/1

M 5 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Opisi tipov dokumentov/del za vodenje bibliografij v si- stemu COBISS so bili po široki javni razpravi usklajeni in potrjeni s strani MŠZŠ novembra leta 2002. Takrat je bila opravljena tudi obsežna programska prekvalifikacija bibliografskih zapisov oziroma bibliografskih enot zara- di neustrezne razvrstitve po formalnih kriterijih ali za- radi spremenjene tipologije. Ob tem pa je ostalo veliko bibliografskih zapisov tudi nepreverjenih, ker niso vse- bovali vseh potrebnih podatkov za programsko kontrolo. Ročno preverjanje spornih zapisov je ostala odprta na- loga za vse, ki bi morali biti zainteresirani za kakovost bibliografskih zapisov in s tem povezano verodostojnost razvrstitve bibliografskih enot po tipologiji. Žal pa pred- logi IZUM-a, da bi se reševanja problema lotili organizi- rano v sodelovanju z OSIC-i, pri MŠZŠ-ju niso naleteli na razumevanje. Bibliografski zapis v sistemu COBISS vsebuje vrsto po- datkov, ki omogočajo programsko kontrolo pravilnosti razvrstitve bibliografskih enot po tipologiji na podlagi formalnih kriterijev. Tako npr. sestavek v monografiji ne more biti znanstveni članek, ker je članek lahko le se- stavni del revije. Posebna koda za konferenčno gradivo onemogoča, da bi prispevek na konferenci, kjer koli je bil objavljen, dobil oznako za tip članka. Posebne kode za vrsto vsebine prav tako preprečujejo, da bi npr. kar koli razglasili za znanstveno monografijo itd. Številne kontrole v programski opremi za vzajemno ka- talogizacijo pa odpovedo, če v bibliografskem zapisu ni vseh (za kontrolo) potrebnih podatkov ali če so vneseni podatki nepravilni. Razlogi za to so lahko različni: • starejši zapisi, pri katerih leta 2002 ni bilo mogoče programsko preveriti tipologije zaradi manjkajočih podatkov, • pomanjkljiva usposobljenost ali površnost katalogiza- torja/bibliografa, • neobvezen vnos nekaterih podatkov po katalogizacij- skih pravilih ali • namerno izogibanje programskim kontrolam. IZUM občasno z različnimi programi preverja bibliograf- ske zapise v bazi podatkov COBIB.SI in jih redigira (leta 2004 preko 10.000), če je to le možno, brez primarnega dokumenta v roki. Zaradi omejenih kadrovskih zmoglji- vosti so pri tem večkrat angažirani tudi zunanji sodelavci – bibliografi iz različnih knjižnic. Tipologija se spremeni v primerih, ko je za to najti podlago v formalnih kriterijih. V praksi se je izkazalo, da je nekatere definicije mogoče različno tolmačiti, kar s pridom izrabljajo nekateri avtorji pri razvrščanju svojih del glede na število točk, ki jih s tem dobijo (bodisi po merilih MŠZŠ/ARRS ali po habili- tacijskih merilih univerz). To bi lahko deloma preprečili z dopolnitvijo nekaterih definicij in navodil, preverje- ne razvrstitve pa bi bilo smiselno tudi “zavarovati” z možnostjo “zaklepanja” verificirane tipologije. Pooblasti- lo za to naj bi imeli le OSIC-i in IZUM. KATEGORIZACIJA BIBLIOGRAFSKIH ENOT PRI NJIHOVEM VREDNOTENJU Posamezno bibliografsko enoto je mogoče tudi katego- rizirati glede na njen pomen ali “težo” (pri vrednotenju raziskovalne ali kakršne koli druge uspešnosti). Katego- rizacijo določajo merila institucije, ki vrednoti uspešnost raziskovalcev. Kriteriji ARRS in univerz so različni in se tudi spreminjajo, zato ni dopustno, da bi rezultate ka- tegorizacije vpisovali v bibliografske zapise v sistemu COBISS.SI. Če so merila nedvoumna, je mogoče po- stopek kategorizacije avtomatizirati. Pri vsaki spremembi metodologije se spremeni le računalniški program, ne pa podatki v bibliografskem zapisu. Seveda pa je pomemb- no, da bibliografski zapis vsebuje vse relevantne podatke in da so ti verodostojni. Pomembna je tudi verodostojnost različnih seznamov (revij, založb in baz podatkov), ki so podlaga za kategorizacijo. Ali posamezna bibliografska enota sodi v eno ali drugo kategorijo, mora ugotoviti računalnik s kombinacijo in- formacij iz različnih baz podatkov, nikakor pa razvrstitev ne sme biti odvisna od subjektivne presoje kogar koli. IZUM je v preteklosti izdelal že nekaj aplikacij za kate- gorizacijo in točkovanje bibliografskih enot raziskovalcev po metodologiji MZT/MŠZŠ, pravkar pa pripravlja apli- kacijo za kategorizacijo in točkovanje znanstvenih publi- kacij po metodologiji ARRS. Številne pobude IZUM-a, da bi podobne aplikacije pri- pravil tudi za potrebe univerz (skladno s habilitacijskimi merili), doslej pri vodstvih univerz niso naletele na plodna tla. KLASIFIKACIJA IN KATEGORIZACIJA ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ PO METODOLOGIJI ARRS Opredelitev znanstvenih publikacij Komisija SAZU je v Navodilih opredelila znanstvene publikacije, ki se upoštevajo pri vrednotenju (znanstveno) raziskovalne uspešnosti posameznega avtorja, raziskoval- nih skupin in organizacij: Med znanstvenimi publikacijami sta najpomembnejši dve skupini: znanstveni članki ter kratki znanstveni prispevki v revijah ter znanstvene knjige oziroma posamezna po- Tomaž Seljak: ROČNA ALI RAČUNALNIŠKO PODPRTA KATEGORIZACIJA ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ?