OZ 2005/2

68 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 in lokalno omrežje. Taka postavitev je dobra predvsem zato, ker je tako možno zaščititi notranje lokalno omrežje s požarnim zidom, v različici Premium pa je v navezi s strežnikom ISA ( Internet Security and Acceleration Server ) omogočena kontrola prometa med internetnim in lokalnim omrežjem. Za dodatno zaščito se na javni strani navadno uporablja še usmerjevalnik. Edina slabost take postavitve je nekoliko večja obremenjenost strežnika. V drugem primeru pa mora biti strežnik SBS 2003 za usmerjevalnikom priključen tako kot druge delovne po- staje, torej z eno omrežno kartico. V tem primeru strežnik s svojim požarnim zidom načeloma ščiti le sebe, čeprav je možno promet do interneta iz delovnih postaj usmeriti preko strežnika SBS 2003. Pri tem pa seveda moramo na usmerjevalniku zapreti ves promet med delovnimi posta- jami in internetom. Tudi v tem primeru je možna kontrola prometa s strežnikom ISA. V obeh primerih je seveda možen VPN-dostop do omrež- ja iz interneta, pri tem pa moramo zagotoviti prepustnost takega prometa skozi usmerjevalnik. SBS 2003 se odziva na VPN-klice in ko identificira uporabnika, mu dodeli omrežne nastavitve, ki nato oddaljenemu odjemalcu ali uporabniku omogočajo dostop do sredstev v omrežju, npr. prenos datotek, dostop do internih spletnih strani, do aplikacij, tiskanje na tiskalnike v omrežju, posodobitve programske opreme … VPN-dostop je možno s pomočjo pravilnikov dostopa ( Access Policy ) omejiti ali konfigu- rirati do take mere, da je zagotovljena želena funkcional- nost in hkrati zadovoljiva varnost. PO[ILJANJE IN SPREJEMANJE FAKSOV Z NAMIZJA ( SHARED FAX SERVICES ) Microsoftova rešitev za sprejemanje in pošiljanje faksov iz namizja omogoča: • razvrščanje prispelih faksov v elektronski obliki pre- ko elektronske pošte v javne mape ( Public Folders ), mape v skupni rabi ali na tiskalnik; • pošiljanje faksov z vsakega delovnega mesta brez predhodnega tiskanja na papir (dejansko se tiska na faks) iz vsake aplikacije, ki ponuja tiskanje, ne glede na obliko dokumenta; • obveščanje uporabnikov o uspešnosti poslanih faksov; • poročila o aktivnosti strežnika za faks ( Event Logging ); • administracijo faksov ( Fax Manager ). V majhnem okolju, kjer se uporablja faks, je takšna reši- tev vsekakor v veliko pomoč, saj omogoča lažjo kontrolo nad prispelimi in oddanimi faksi. Skrajša se tudi čas od nastanka dokumenta do uspešne pošiljke sprejemniku, obenem pa enostaven način omogoča vpogled v vsebine faksiranih dokumentov ter možnost arhiviranja prispelih faksov. ORODJA SBS 2003 ZA ENOSTAVNEJ[O ADMINISTRACIJO Čeprav ima že strežnik Windows 2003 vgrajene čarovni- ke za lažjo nastavitev vlog delovanja, pa so čarovniki v SBS 2003 še bolj izpopolnjeni. Ti za zagotovitev osnov- nih potreb delovnega okolja zadoščajo. Dejstvo je, da je večina nastavitev navadno opravljena ob namestitvi SBS 2003 v delovno okolje, ki ga navadno naredi strokovnjak. Zato kasneje drugih posegov ni tako zelo veliko. Administracijo SBS 2003 lahko izvajamo v konzoli za upravljanje ( Microsoft Management Console ), ki je raz- deljena na standardno in napredno upravljanje. S stan- dardnim upravljanjem lahko preko enostavnih orodij (predvsem čarovnikov) nastavljamo: • računalnike odjemalcev ( Client Computers ), strežnike ( Server Computers ) in tiskalnike ( Printers ), ki so v domeni, • uporabniške račune ( Users Accounts ) in predloge ( User Templates ), skupine uporabnikov ( Security Gro- ups ) in distribucijske skupine ( Distriburion Group ), • pregledovanje delovanja strežnika ( Monitoring ) in poročil o delovanju ( Reporting ), • mape v skupni rabi ( Shares ), • status arhiviranja podatkov ( Backup ) in licenc ( Licen- sing ), • nastavitve elektronske pošte in dostop do interneta ( Internet and E-mail ), Slika 1: Priključitev SBS 2003 med usmerjevalnikom in omrežnim stikalom (dve omrežni kartici) Slika 2: Priključitev SBS 2003 za omrežnim stikalom v lokalno omrežje (ena omrežna kartica)