OZ 2005/2

M T 75 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 Slabosti strežnika SBS 2003 so v prvi vrsti omejitve, ki pa so seveda razumljive. Slabosti koncepta enega strežni- ka se lahko pokažejo tudi, če je strojna oprema strežnika preslaba. Zato je treba redno izvajati varnostne kopije (in občasno še kakšno testno povrnitev) in spremljati delo- vanje strežnika ter dograjevati kritične komponente ali zamenjati strojno opremo celega strežnika. Čeprav se je v teh nekaj letih izkazalo, da je operacijski sistem kar robu- sten, pa nikoli ne moremo vedeti, kdaj bo kakšna usodna napaka ustavila delovanje. Tudi za same proizvode zno- traj SBS 2003 (Exchange, SQL, ISA) lahko rečemo, da delujejo zelo zanesljivo in da v nekem normalnem okolju ne povzročajo težav. Da bi se težavam izognili, moramo poskrbeti za antivirusno zaščito, zaščito pred nadležnimi programi in redno posodabljati vso programsko opremo. Morda je slabost tudi ta, da se najverjetneje proizvodov znotraj SBS 2003 ne bo dalo nadgraditi v novejšo različi- co (ISA 2004, SQL 2005). Kar se samega koncepta administracije delovnega okolja tiče, pa morda izkušenega administratorja moti dejstvo, da je v osnovi predvideno, da so vsi uporabniki na svojih delovnih postajah tudi lokalni administratorji, kar po- meni, da imajo vse pravice (npr. nameščajo lahko pro- gramsko opremo, četudi je nelegalna). Dejstvo je, da so bili uporabniki zaradi starejših operacijskih sistemov, kot sta Windows 95 in 98, tega kar vajeni. Seveda je bilo možno s prihodom Windows NT, 2000 in XP to urediti drugače, pa se vendar v veliko primerih ni. Tukaj torej tičijo verjetni razlogi za takšen pristop, SBS 2003 namreč podpira tudi starejše odjemalce. Nove smernice pa vseka- kor kažejo, da naj bi te privilegije pustili samo izkušenim uporabnikom, ki so za tako uporabo dovolj odgovorni. Pri manj izkušenih uporabnikih se lahko hitro zgodijo teža- ve, ki jih povzroči neprevidnost pri uporabi raziskovalca in internetnega brskalnika ter nekontrolirane in delne namestitve programov. Zato je vsakemu izkušenemu administratorju v interesu, da se take situacije sploh ne zgodijo. Zato v večjih okoljih uporabniki nimajo admini- stratorskih privilegijev. Veliko je celo takih primerov, da je uporabniku navadno na voljo izključno tisto, kar potre- buje, druge funkcije pa so onemogočene. Seveda morajo v teh primerih administratorji imeti veliko podporo pri vodstvu, ki lahko takšne restriktivne pristope zahteva. Če torej želimo prilagoditi delovanje delovnega okolja SBS 2003 takšnemu režimu, moramo narediti manjše posege v sistem, ki izkušenemu administratorju ne povzročajo pro- blemov. S tem izgubimo nekaj funkcij (npr. nameščanje programske opreme), vendar te tako ali tako ne pridejo v poštev pri bolj zaprtem načinu delovanja. ZAKLJU^EK Lahko bi rekli, da je SBS 2003 primeren za veliko okolij v Sloveniji, mednje pa spadajo tudi manjše knjižnice. Možnosti za postavitev je veliko, za knjižničarje pa je vsekakor poleg COBISS-a kot osrednje storitve pomemb- no tudi moderno, urejeno, kontrolirano in varno računal- niško okolje. Šele s tem lahko svojim bralcem zagotovijo kakovostne informacijske storitve, ki jih nove tehnologije in način življenja prinašajo. Tukaj gre predvsem izpo- staviti lažjo administracijo SBS 2003, omejevanje funkcij delovnih postaj, ki jih uporabljajo bralci v prostem pri- stopu, vsebinsko in časovno omejevanje dostopa do inter- neta, dostop knjižničarjev do svojih nabiralnikov e-pošte, olajšana objava in ažuriranje spletnih strani knjižnice … Dejstvo je, da je Microsoft poskušal z novim proizvodom narediti nekaj novega in predvsem primernega za manj- ša okolja. Težko bi rekli, da mu ni uspelo. Vpeljava SBS 2003 v okolje ni tako težavna, čeprav se na prvi pogled zdi, da je potrebno poznati pravzaprav vse bolj pomemb- ne Microsoftove proizvode. Resnica pa je, da v manjših okoljih ni tako velikih potreb po uporabi specifičnih funk- cij, ki jih ponuja SBS 2003. Zato obvladovanje takega proizvoda vsaj v začetku ni kritičnega pomena, sčasoma pa se v vsakem razvijajočem kolektivu pokažejo potrebe po izkoriščanju in obvladovanju novih funkcij. Kjub vse- mu je bistvenega pomena pri vpeljevanju takega proizvo- da v podjetje izobraževanje uporabnikov, saj se praktično sistem uvaja zaradi njih. To ima za posledico spreminja- nje navad in načinov dela, drugačno razporeditev časa in opravil. Ravno zaradi tega se lahko v začetku zdi, da organizacija (podjetje) s tem vpeljevanjem ne pridobiva toliko, kot bi si želela. Na trenutke se lahko produktivnost celo zmanjša. Šele ko se uporabniki prilagodijo novim razmeram, se lahko začnejo kazati pozitivni učinki mo- dernega in zmogljivega orodja, ki ga predstavlja SBS 2003. Reference [1] Matjaž Ladava, Windows Small Business Server 2003, Ljubljana, september 2003. [2] Spletni naslov: http://www.microsoft.com/windowsserver2003/ sbs/default.mspx. [3] Spletni naslov: http://www.smallbizserver.net/. [4] Spletni naslov: http://www.sbsfaq.com/default.aspx.