OZ 2005/2

76 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 Spoštovani kolega dr. Tvrtko-Matija Šercar je v prejšnji številki Organizacije znanja (OZ, 2005/1) objavil zanimiv članek, vendar moram poudariti, da se z vsem napisanim ne strinjam, čeprav lahko tudi rečem, da tovrstnih prispevkov, povezanih z uveljavljanjem informacijske znanosti v sloven- skem prostoru, če uporabim karseda splošno označitev tematike, vsekakor primanjkuje. V svojem komentarju k Šercerjevemu članku bi se rad osredotočil predvsem na poglavje Metode informacijske znanosti, v katerem avtor med drugim zapiše, da so bile »na stičišču informacijske znanosti in znanosti o znanosti razvite metode bibliometrije, scientometrije, ki se danes imenuje informetrija (informetrics)«, in pri tem navede dva vira. To je dokaj nerodno oblikovano in precejš- nje posploševanje, še posebno, ker je iz omenjenega odseka razbrati, da je področje bibliometrije in scientometrije prešlo pod okrilje novonastalega in skupno poimenovanega področja in da info- metrijo torej lahko označimo z enostavno enačbo: informetrija = bibliometrija + scientometrija, kar pa seveda ni (docela) pravilno. Poleg tega lahko trditev razumemo tudi v smislu opuščanja starejših dveh terminov in pogostejši ali celo ekskluzivnejši uporabi novejšega, ker prvotna dva pač ne za- gotavljata (več) zadostne ustreznosti. Tudi to moramo ovreči, saj se v študijah še vedno uporabljajo vsa poimenovanja (prim. Hood in Wilson, 2001), kar je v primerih specifičnih poudarkov posamez- nih aspektov določene metrike celo dobrodošlo. njeno najbolj uporabljano orodje, vsekakor v veliki meri sovpada s kasneje nastalim področjem informetrije. Nje- no tradicionalno polje predstavljajo kvantitativne študije produkcije, diseminacije in uporabe zapisanih informacij, slednje pa zaradi dokaj ustrezne in nazorne definiranosti med drugim predstavlja definicijo, ki se je veliko uporab- ljala za ponazoritev področja proučevanja bibliometrije. Po drugi strani scientometrija, kot znanost o znanosti (sam termin se je ekstenzivneje uporabljal v Vzhodni Evropi in delu Azije), zajema veliko več, saj vključuje proučevanje znanosti kot celote, poleg tega pa imajo v sklopu scientometrije pomembno vlogo tudi študije ko- munikacije v znanosti in znanstvene politike. Eden izmed temeljnih ciljev proučevanja scientometrije je na primer tudi merjenje organizacijskih in z menedžmentom po- vezanih aspektov v znanosti (Sengupta, 1992). Najkrajša in najbolj tipična označitev bi torej lahko bila v smeri kvantitativnih študij znanosti in tehnologije, ki sicer niso edine, predstavljajo pa večino. Potemtakem moramo pri- znati, da raziskovalno polje scientometrije in tudi določe- ne njene metode segajo vsaj še na področje ekonomskih znanosti in ne nazadnje tudi sociologije znanosti. Priznati moramo, da določenih področij raziskovanja znotraj scientometrije ni mogoče ločiti od bibliometrije, BIBLIOMETRIJA, SCIENTOMETRIJA IN INFORMETRIJA: k ~lanku dr. Tvrtka-Matije [ercarja Ali Slovenija no~e informacijske znanosti? Boštjan Mur Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Kontaktni naslov: bostjan_mur €email.si Če se najprej vrnem k viroma, ki ju je Šercar ob tem na- vedel: Prvi predstavlja članek Freda R. Shapira (1992), ki se posveča vprašanju adekvatnega zgodovinopisja bibliometrije oziroma razvoju posameznih idej indeksov citiranja, natančneje pravniškim indeksom citiranja (She- pard Citations) – v idejnem smislu so v določeni meri pomagali Eugenu Garfieldu (1979) pri razvoju indeksov citiranja – in zatorej ne predstavlja relevantnega vira, saj v njem ni govora o medsebojni povezanosti med zgoraj omenjenimi metrikami. Drugi vir je uvodni članek, ki ga je Jean Tague-Sutcliffe (1992) kot urednik napisal v tematski številki revije Information Processing & Mana- gement, posvečeni področju informetrije in v njem podal definicije, ki so jih kasneje radi navajali tudi drugi avtorji, h katerim se bom še vrnil. Res je, da informetrija kot znanstveno področje vključuje takó bibliometrijo kot tudi scientometrijo, vendar zadeva ni tako preprosta, kar bom poskušal na kratko razjasniti v nadaljevanju. Poleg tega moram omeniti tudi to, da bibliometrija, scientometrija in informetrija veljajo za znanstvena področja znotraj informacijske znanosti, zno- traj posameznih disciplin pa poznamo posamezne meto- de, modele in zakone. Bibliometrija, kot prva izmed treh metrik, z večinoma kvantitativno naravnano evalvacijo znanstvene dejavnosti in analizo citiranja, ki predstavlja