OZ 2005/2

M 77 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 saj v sklopu širšega predmeta proučevanja znanosti naj- demo na primer tudi znanstveno literaturo kot prevladu- joči predmet proučevanja bibliometrije. Seveda je ob tem smotrno dodati tudi to, da proučevanje znanosti kot celote ni omejeno le na vprašanja objavljanja in raznolikih vi- dikov povezanih z njimi, ampak vključuje tudi vprašanja prakse raziskovalcev, socioorganizacijskih struktur, me- nedžmenta raziskav in razvoja, 1 vloge znanosti in tehno- logije v nacionalni ekonomiji, vladne politike do znanosti in tehnologije ipd. (Wilson, 1999). Naj se dotaknem še vprašanja informetrije. Sam termin se je kot sinonim za združitev metakoncepta bibliometrije in scientometrije začel pojavljati nekje v osemdesetih letih 20. stoletja. Za kratek poizkus opredelitve je primerna in zelo uporabna priljubljena definicija Tague-Sutcliffeja (1992), ki informetrijo označuje kot proučevanje kvan- titativnih aspektov informacij v kakršni koli obliki. V to proučevanje avtor zajema: statistične aspekte jezika, besed in fraznih frekvenc; merjenje oseb, skupin, institu- cij, držav; merjenje publikacij in drugih virov informacij; merjenje disciplin in področij; analizo citiranja; uporabo zapisanih informacij; merjenje zastarelosti literature; rast literature, podatkovnih zbirk in knjižnic; definicije in merjenje informacij ter procese iskanja informacij. Informetrijo tako ločujejo od preostalih disciplin pred- vsem nova področja, navezujoča se na merjenje in značaj informacij ter predvsem merjenje in proučevanje siste- mov za iskanje informacij. 2 Tako informetrija temelji na naprednih sistemih za iskanje informacij, podatkovnem in tekstovnem rudarjenju 3 in kvantitativnih študijah pretoka informacij. Informetrija vsaj v veliki večini, če že ne v celoti, pokriva in zamenjuje področje bibliometrije, ki je v primerjavi z in- formetrijo precej ožje, saj informetrija pokriva tudi neznan- stvena okolja, v katerih potekajo posamezni informacijski procesi. V primeru scientometrije pa slednje ne drži, drži le to, da se področji precej pokrivata. Nesporno je vsekakor dejstvo, da scientometrijo in informetrijo veže marsikateri skupni interes, na primer posamezne tehnike ali metode, znanstvena literatura kot predmet proučevanja ipd., vendar se zdi to prešibek argument, da bi scientometrijo enostavno v celoti umestili znotraj informetrije. V bistvu gre za ana- lognost in sinonimnost v primerjalnem ter suplementarnost in komplementarnost v konceptualnem smislu. Sengupta (1992) slednje lepo prikaže tudi na primeru informetrije in scientometrije: »Ob apliciranju statistično/matematičnih analiz na primeru informacijskih sistemov in servisov do- bimo informetrijo, medtem ko iste tehnike, ki jih uporabi- mo na primeru organizacijskih aspektov znanosti, proizve- dejo scientometrijo«. Zlasti informacijski znanstveniki t. i. trdih znanosti naj bi pogosteje izražali stališče, da se scientometrija razlikuje v primerjavi z bibliometrijo ali informetrijo, zmeda po mnenju nekaterih drugih znanstvenikov pa naj bi med drugim ležala tudi v nezmožnosti ocenitve, da je zna- nost dosti več kot le njena produkcija v smislu literature (Hood in Wilson, 2001). Ali bo dolgoročno prevladalo mnenje, da informetrija dejansko vključuje in dovolj dobro označuje tako področje bibliometrije in sciento- metrije, ali mnenje, da je potrebno obe področji ločevati, ne moremo reči. Ločnice vsekakor niso jasno začrtane, debate ostajajo odprte, zagovorniki razdeljeni na posa- mezne tabore. V tem duhu nekateri scientometriki celo odločno zavračajo možnost, da bi bila scientometrija del informetrije (prim. Egghe, 2000). Če bi že prevladovalo skupno mnenje ali bi bilo doseženo zadostno soglasje, se prav gotovo mednarodno združenje, ki je bilo ustanovlje- no leta 1993 na četrti mednarodni konferenci v Berlinu 4 in po katerem nosijo ime vsa nadaljnja posvetovanja, ne bi imenovalo International Society for Scientometrics and Informetrics (ISSI). 5 Ob koncu bi še želel dodati, da je bilo ob omembi bibli- ometrije, scientometrije in informetrije kot posameznih področij, ki prinašajo raziskovalne metode na področje informacijske znanosti, pričakovati tudi omembo četrtega področja, preko katerega tudi vsa preostala področja do- bivajo nove razsežnosti v okolju svetovnega spleta. Pri tem seveda mislim na webometrijo (webometrics), 6 ki je v največji meri usmerjena v proučevanje narave, strukture in vsebine svetovnega spleta. Opombe 1 Research & Development (R & D). 2 Iinformation retrieval systems. 3 Data mining and text mining. 4 4 th International Conference on Bibliometrics, Informetrics and Scientometrics. 5 Več o združenju ISSI na spletni strani: http://www.issi -society. info. 6 Termin webometrija sem uporabil zato, ker je mogoče najbolj razširjen in najprimernejši, čeprav imamo za novonastale hibrid- ne discipline, ki so ob aplikaciji klasičnih metod v spletno okolje našle na internetu različna poimenovanja: netometrija ( netome- trics ), influmetrija ( influmetrics ), kibermetrija ( cybermetrics ) itd. Reference [1] EGGHE, L. (2000). New informetric aspects of the Internet: Some reflections – many problems. Journal of Information Scien- ce, 26, 5, 329–335. [2] GARFIELD, E. (1979). Citation Indexing – its theory and appli- cations in science, technology and humanities. New York: Wiley. [3] HOOD, W. W., WILSON, C. S. (2001). The literature of biblio-