OZ 2005/2

M 79 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 V 1. zvezku 10. letnika časopisa Organizacija znanja (OZ) je bil objavljen moj članek Ali Slovenija noče informacijske znanosti? . Glavni namen članka je bil afirmirati poimenovanje informacijska znanost zaradi uvrstitve tega naziva v šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij MŠZŠ (zdaj MVŠZT). Informacijsko znanost sem na kratko predstavil po modelu, ki vključuje poimenovanje, predmetno področje pro- učevanja, metode za proučevanje predmetnega področja ter poimenovanje poklicne skupine, ki se profesionalno ukvarja z zadevnim področjem. Predlagal sem poklicni naziv informatolog. Ob tem, ko sem kolateralno omenil metode, ki so bile razvite na stičišču informacijske znanosti in znanosti o znanosti, sem izenačil bibliometrijo, scientometrijo in informetrijo, saj v bistvu gre za eno samo metodo. Če metodo, ki se skriva za izrazi bibliometrija, scien- tometrija in informetrija, apliciramo na informacijske sisteme in servise – kot pravi Sengupta [4], ki ga citira tudi Boštjan Mur – dobimo informetrijo, z njeno uporabo glede na organizacijske vidike znanosti pa nastane scien- tometrija. Boštjan Mur tudi ugovarja, da nisem omenil webometrije (sam prav tako ni omenil npr. tehnometrije ( technome- trics )!) [5]. Da ponovim še enkrat: namen mojega članka je bil predstaviti informacijsko znanost po izbranem modelu za ustrezno umestitev v klasifikacijo pristojnega ministrstva, ne pa poglobljena razprava o metodah [6]. V predmetniku Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani npr. najdemo le poimenovanje bibliometrija. V jeziku je mnogo izumetničenosti! Veliko zadev nastaja tako, da jim dajemo različna imena tudi takrat, kadar nimajo ločene eksistence. Končal bom z mnenjem Eggheja [7], ki ga navaja tudi Boštjan Mur: “Ali bo dolgoročno prevladalo mnenje, da informetrija dejansko vključuje in dovolj dobro označuje tako področje bibliometrije in scientometrije, ali mnenje, da je potrebno obe področji ločevati, ne moremo reči. Ločnice vsekakor niso jasno začrtane, debate ostajajo odprte, zagovorniki razdeljeni na posamezne tabore.” Sine ira et studio. BIBLIOMETRIJA, SCIENTOMETRIJA IN INFORMETRIJA: trije izrazi ena metoda? Tvrtko M. Šercar Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: tvrtko.sercar @ izum.si To stališče, izraženo v enem stavku, je bilo povod za pri- čujoči prispevek Boštjana Mura Bibliometrija, scientome- trija in informetrija : k članku dr. Tvrtka-Matije Šercarja Ali Slovenija noče informacijske znanosti? , namen katere- ga je pokazati, da izenačevanje “ni (docela) pravilno” ozi- roma “da informetrija kot znanstveno področje vključuje tako bibliometrijo kot tudi scientometrijo, vendar zadeva [kot sem jo predstavil, op. pisca] ni tako preprosta”. Komentar se nanaša na en sam stavek in ne na moj članek v celoti, kot bi iz naslova lahko sklepal bralec. Kot rečeno je ustrezna umestitev informacijske znanosti v šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij MŠZŠ velikega praktičnega pomena za vse tiste raziskovalce/razis- kovalke v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarjajo z informa- cijsko znanostjo. V članku sem uporabil teorijo integrativnih ravni angleškega biokemika, embriologa in zgodovinarja znanosti in civilizacije na Kitajskem Josepha Needhama (1900–1995) [1, 2]. Poglejmo, kaj se je zgodilo Needhamu zaradi pomanjkljivosti v klasifikaciji. Sklad Rockefeller Fo- undation ni našel recenzentov za neki Needhemov predlog raziskave s področja fizikalno-kemijske morfologije, ker v klasifikaciji, ki jo je sklad uporabljal, tega področja prepros- to ni bilo, zato so njegovo aplikacijo zavrnili [3]. Komentar Boštjana Mura je bolj samostojni prispevek k razpravi o terminoloških problemih v zvezi z nekaterimi metodami informacijske znanosti kot polemika s stališči iz mojega članka. Sicer se strinjam z njegovim implicit- nim stališčem, da je ustrezno izrazje velikega pomena za razvoj sleherne znanstvene discipline.