OZ 2005/2

RAZGOVOR Strojni inženir po izhodiščni izobrazbi je le nekaj začetnih izkušenj pridobival v strojni industriji, sicer pa je bil med prvimi pri nas, ki so se soočili z informacijsko tehnologijo. Na tem področju je izkusil različna opravila, od programiranja, razvoja aplikacij, svetovanja do projektnega menedžmenta in menedžmenta IT. Bil je vodja razvoja programske opreme v največji banki, ko še ni poznala zloma informacijskega sistema. In bil je udeležen pri uvajanju informatike v različne upravne dejavnosti od republiškega do zveznega nivoja. Ko je bilo treba utirati prvo gaz, je bil vodja slovenskega vladnega urada za informacijsko tehnologijo. Sedaj je že precej let v Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer nosi odgovornost za posebne projekte. Bil je tudi namestnik predsednika Sosveta za regionalne statistike. Drugi mandat je predsednik Slovenskega društva Informatika. Slovenijo zastopa v vodstvu IFIP-a in je njegov podpredsednik. Bil je med ustanovitelji CEPIS-a, pri katerem je tudi izvoljen sekre- tar. Zelo dolg je spisek njegovih zadolžitev pri organizaciji domačih in mednarodnih strokovnih konferenc ter sodelovanja v strokovnih časopisih. Je tudi gostujoči predavatelj, avtor učbenikov in kakšnih petdesetih strokovnih člankov in poglavij v slovenskih in mednarodnih izdajah. Demokratičen način vodenja, velika izkušenost, strpnost do drugačnih mnenj in prijazno zaniman- je za prizadevanja in prepričanja soljudi so razlogi, da uspeva pridobiti sotrudnike za številne akci- je in projekte v prid uveljavitvi mlade in dinamične informatike. Niko Schlamberger OZ : Izhajate iz generacije, ki je računalništvo doživela kot nepričakovan razvoj, zato si je vsak od vas sam utiral pot do njega. Kako ste se vi zbližali z novo tehnologijo? Schlamberger : Že v času študija so me zanima- li računalniki; ta interes so mi verjetno vzbudili članki v domačem in tujem tisku, ki so poročali o dosežkih s področja računalništva na način, ki je bil bliže znanstvenofantastičnim črticam kakor stvarnemu opisu tehničnih dosežkov, za kar je pravzaprav v resnici šlo, in mladega človeka je razmeroma lahko navdušiti. Sreča je, če se navduši za pravo stvar. Po diplomi na Fakulteti za strojništvo tedaj še edine slovenske univerze sem se po enem letu dela v razvojnem oddelku, kjer sem delal v stroki, zaposlil v podjetju Intertrade, ki je tedaj zastopalo IBM, kot sistemski inženir. Usposobil sem se za pro- gramiranje v nekaj programskih jezikih, načr- toval sem računalniške obdelave in se ukvarjal z organiziranjem delovanja računskih centrov. Kakor vidite, uporabljam izrazje tiste dobe, pa ne zato, ker bi se mi ustavil čas, temveč prej iz razloga, da poudarim razvoj, ki sta ga računal- ništvo in informatika napravila v teh dobrih tri- desetih letih. Vse to je bilo treba znati in vedeti, če smo hoteli svetovati in pomagati podjetjem pri uvajanju računalniške obdelave podatkov. Po nekoliko daljšem uvodu naj odgovorim še na vprašanje. IBM je za usposabljanje strokov- njakov res dobro skrbel in sem se v tej službi zato z novo tehnologijo dodobra in od blizu spoznal. Ker sem poklicno tudi kasneje delal na področju informatike, sem razvoj tehnologije