OZ 2005/2

M T 83 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 Glede pomena in uporabe informacijskih tehnologij sem mnenja, da to v splošnem ni le ali celo predvsem predmet študija, temveč v prvi vrsti usposobljenosti za njihovo uporabo. Informacijska družba se zdi danes edina resna alternativa razvitih družb in eden od pogojev za razvoj v tej smeri je splošna dostopnost računalniških tehnologij in veščina uporabe računalnikov. Nujna je torej splošna računalniška pismenost, podobno kakor v času prehoda v industrijsko družbo. Prehod iz agrarne družbe v indus- trijsko brez splošne pismenosti je nepredstavljiv. Vendar znanja uporabe računalnikov ne bomo dosegli tako, da bodo vsi študirali informatiko, saj tudi vsi, ki smo pisme- ni, nismo pisatelji. Možnosti pridobivanja računalniških veščin so različne, razlogi pa so v razponu od osebne mo- tiviranosti do tega, da zaposlenim omogoči usposabljanje delodajalec, ki razume, da to ni strošek, temveč investi- cija. Svojo vlogo bi morala odigrati tudi država, podobno kot je v času intenzivnega prehoda v industrijsko družbo poskrbela za osnovno pismenost vseh. Podpirati bi mo- rala pridobivanje veščin uporabe in ne toliko nabavljanje računalnikov. OZ : Že drugi mandat predsedujete Slovenskemu društvu Informatika (SDI), ki je krovna nevladna organizacija na zelo vitalnem strokovnem področju. Kako društvo razu- me in izpolnjuje svoje poslanstvo in kako ga v tej njego- vi vlogi upošteva “druga stran” – vlada? Schlamberger : Društvo izpolnjuje svoje poslanstvo na različne načine. Že od ustanovitve leta 1976 izdaja četrtletno znanstveno revijo Informatica, ki je vidna in ugledna v svetovnem merilu. Od leta 1992 izdaja četrtletno strokovno revijo Uporabna informatika, ki jo prejemajo vsi člani društva. Od leta 2002 deluje sekcija za jezik, ki je razvila enega najnaprednejših spletnih ja- vno dostopnih slovarjev sploh. Leta 2001 smo pridobili od ustanove ECDL v Dublinu licenco za ECDL (Euro- pean Computer Driving License), kar smo poslovenili kot evropsko uporabniško spričevalo . To je evropski globalni izvozni izdelek, izstavljenih je bilo že pet mili- jonov spričeval, v Sloveniji preko 3.000. To je zgovoren podatek o razširjenosti tega svetovno uveljavljenega in priznanega izkaza o veščinah dela z osnovnimi računalniškimi programi, komu je namenjen, pa pove že ime. Od leta 2002 prirejamo posvetovanje Dnevi slovens- ke informatike, ki se ga zadnja leta udeležuje okoli 400 informatikov in uporabnikov. Zato smo kar nekoliko ne- prijetno presenečeni, da po tolikem času in po vsem, kar imamo pokazati in povedati, še vedno nismo upoštevani kot partner, ki bi državi lahko svetoval na področju infor- matike. Pred nekaj leti smo poskusili vplivnost društva v sodelovanju z Združenjem raziskovalcev Slovenije tudi formalizirati in smo ustanovili Forum za informacijsko družbo, vendar je predsednica foruma po ustanovitvi nekako izgubila interes in telo ni aktivno. Res je sicer, da nobene organizacije ne smemo enačiti s predsed- nikom in tudi društvo je več kakor zgolj vsota njegovih članov, vendar pa prvo odgovornost za delovanje nosi predsednik. Člani SDI so svetovalci najvišjim državnim uradnikom, državnim organom, velikim gospodarskim družbam in njihovim upravljavcem, kar dokazuje, da v društvu tovrstno znanje obstaja. Za ilustracijo naj opišem nedavni dogodek v zvezi s strategijo Republike Slovenije, ko me je kolega vprašal, ali bo društvo o njej kaj reklo. Seveda bi društvo imelo kaj reči, vendar le, če bi ga kdo kaj vprašal, saj vsi vemo, da so nenaprošeni nasveti na- jbolj nezaželeni. Pričakujem, da bo Slovensko društvo Informatika dobilo status društva, ki deluje v javnem interesu in da bo s tem bolj vidno in zanimivejše kot so- govornik politike tudi v državi; v mednarodnih okvirjih je vidno relativno dosti bolje, kar je pravzaprav paradoks svoje vrste. OZ : Slovensko društvo Informatika deluje na področju, ki ga agresivno obvladujejo multinacionalke. Kako lahko uveljavljate svojo neodvisnost in jo branite pred propa- gando kakšnega Microsofta in podobnih “velikanov”, ki neprestano obdelujejo strokovno in javno mnenje, da so samo oni edini pravi in najboljši? Schlamberger : Strokovna neodvisnost društva v splošnem ni v nevarnosti, ker je aktivno na več področjih, kakor jih obvladuje katera koli od posameznih družb ne glede na velikost. Je pa to tema, ki vsaj občasno vznikne na sestankih, ko pripravljamo posvetovanje Dnevi slovenske informatike. Prihodki društva so namreč skromni gle- de na njegove dejavnosti in pokrovitelji so zato močno dobrodošli. Z veseljem ugotavljamo, da svojega sode- lovanja ne pogojujejo s tem, da bi SDI na kakršen koli način odstopil od strokovne neodvisnosti. Mislim, da smo jo uspeli vzpostaviti predvsem z znanjem, širino in odpr- tostjo. Kot informatiki smo društvu ustvarili podobo, ki jo cenijo in spoštujejo tudi v poslovnem svetu. Verjamem, da jo bomo znali ohraniti tudi v prihodnje. OZ : Pravkar sprejeta Strategija Republike Slovenije je med prioritete postavila razvoj informacijske industrije. Slovensko društvo Informatika je skoraj vzporedno z Bangemannovim poročilom za EU sestavila “modro kn- jigo” o prehodu Slovenije v informacijsko družbo, kjer se tudi zavzemate za razvoj informacijske industrije. Slove- nija je imela nekoč že zelo obetavne nastavke za takšen razvoj, kako pa ocenjujete sedanje možnosti za uspeh te usmeritve? Schlamberger : Po oceni nekaterih so v strategiji cilji previsoki, sam pa sem mnenja, da cilji morajo biti visoki in da previsoki skoraj ne morejo biti. Strategija Repu- blike Slovenije je široka in je več kakor le implemen- tacija informacijskih tehnologij, čeprav so razvojno iz-