OZ 2005/2

M 89 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 • PRESERV (PReservation Eprint SERVices) je projekt s poudarkom na avtomatizaciji izločevanja metapo- datkov in identifikaciji oblike datotek [11]. • SHERPA DP je digitalna zaščita elektronskih doku- mentov z uporabo referenčnega modela Open Archi- val Information System (OAIS) [12]. Predstavila je tudi poročilo Report of the Task Force on Archiving of Digital Information [13], v katerem je izpo- stavila predvsem stroške digitalnega arhiviranja revij v primerjavi s stroški elektronskega dostopa. Nancy J. Gibbs (Duke University Libraries) je v pre- davanju z naslovom Walking away from the Big Deal: the consequences and achievements [14] na kratko predstavila štiri ameriške knjižnice, ki sodelujejo v Tri- angle Research Libraries Network (TRLN) [15] in niso obnovile konzorcialne pogodbe z založnikom Elsevier Science Direct. S konzorcialno pogodbo, ki so jo sklenili leta 2000, so pridobile knjižnice elektronski dostop za cel paket – 1300 revij tega založnika. Po mesecih pogajanj z Elsevirjem so se v letu 2004 odločili, da pogodbe ne ob- novijo iz dveh razlogov. Prvič, ker je Elsevier vztrajal na politiki „brez preklica” ( zero cancellations ) v času trajan- ja pogodbe. S tem bi knjižnice pretirano privilegirale re- vije le enega založnika, posledično pa morale odpovedati revije z drugih področij in pri drugih založnikih. Drugič, Elsevier je imel strahoten porast cen (v obdobju od 1986 do 2003 kar za 180 %), kar so pri Elsevirju utemeljevali z visoko inflacijo in z visoko kakovostjo njihovih revij. Po razdoru pogodbe so se knjižnice TRLN odločile za individualne ureditve dostopov do Elsevierjevih revij, pri čemer pa so izgubile dostop do okoli 500 revij. Nol Verhagen (University of Amsterdam) je v predavan- ju z naslovom All or nothing: towards an orderly retreat from Big Deals – recent negotiations in The Netherlands [16] govoril o konzorcialnih pogodbah, ki so zaradi svo- jih prednosti izredno privlačne in se ljudje nanje zlahka navadijo (uporabniki dobijo več vsebine in nikoli ne naletijo na zaprta vrata, knjižničarji lahko prihranijo pri dostavi dokumentov, založniki pa imajo z njimi stabilen dohodek). Podal je tudi najnovejše izsledke pogajanj nizozemskega konzorcija UKB, ki vključuje 13 univerzi- tetnih knjižnic, z različnimi založniki (Wiley, Springer in Elsevier). Dogovori, ki so bili sklenjeni do sedaj: celoten paket publikacij posameznega založnika, sprememba cen za ±5 %, ambicije konzorcija pa, da bi znižali cene, dobili več revij za nižjo ceno in dvignili fleksibilnost. Rezultati pogajanj: založbi Wiley in Springer sta ponudili nove pogodbe za celotni paket, različne kombinacije znižanja cen, več vsebine, več udeležencev, založba Elsevier pa se ni strinjala s padcem cen (ali plačaš več ali pa dobiš manj), je pa bila pripravljena na večjo fleksibilnost pri odobritvi dostopa do arhivskih datotek. Fiona McGoldrick (IRIS: the Consortium of Irish University and Research Libraries) je v prispevku The IReL experience: Irish Research Electronic Library predstavila projekt IReL [17], v katerega je vključenih sedem irskih univerzitetnih knjižnic. Projekt, ki teče od leta 2004 in bo predvidoma zaključen leta 2008, financi- rata organizaciji Higher Education Authority (HEA) in Science Foundation Ireland (SFI), v znesku 4,5 milijona evrov letno. Elektronski dostop do revij (90 individual- nih naslovov, 30 podatkovnih baz) s področja biotehno- logije, komunikacij in tehnike bodo tekom projekta razširili še na področje družboslovja. Koordinator projekta je agencija IRIS [18]. Glavne prioritete pri pogajanjih so bile: elektronski dostop, ki ni odvisen od tiskane verzije revije ( e-only ), neomejen dostop, 2- do 3-letne pogodbe, možnost odpovedi posameznih revij med pogodbo, avtorizacija preko IP-naslovov ali preko britanskega avtorizacijskega sistema ATHENS. Od ju- nija 2004 do marca letos so pridobili elektronski dostop do 40 individualnih naslovov pri 25 glavnih ponudnikih oziroma založnikih. Dostop do teh revij ni bil voden centralno preko skupnega spletnega portala, temveč lo- kalno in ga je vzdrževala vsaka knjižnica sama. Izkazalo se je, da je bil tak način dostopa zelo problematičen, nefleksibilen in ga je bilo težko upravljati. Martin Richardson (Oxford University Press) je v pri- spevku Experimenting with open access publishing predstavil rezultate raziskave, katere namen je bil ugo- toviti, ali je objavljanje v revijah s prostim dostopom finančno sploh sposobno zaživeti in preživeti. Raziskava je bila opravljena na primeru revije Nucleic Acids Re- search (NAR). V študiji so izpostavili 2 modela, in sicer klasičnega, ki temelji na naročnini, in model prostega do- stopa, v katerega delno investirajo avtorji. Od skupno 142 prispevkov, ki so bili objavljeni v letni tematski številki revije NAR (januar 2004), se je 128 (90 %) avtorjev strinjalo s plačilom za objavo (300 GBP za članek). Ko so primerjali podatke o uporabi tematske številke, objavljene brez omejitev dostopa, s podatki o uporabi za preostale številke revije NAR, so ugotovili, da so bili članki iz te- matske številke za 52 % pogosteje preneseni ( download ) od preostalih številk te revije. Mark Walport (Wellcome Trust) je v prispevku z naslo- vom Public access, open archives – a funder’s perspecti- ve [19] govoril o prostem dostopu s stališča investitorjev. Naštel je nekaj prednosti objavljanja v revijah s prostim dostopom: takojšnja globalna razpoložljivost; povečana uporaba in posledično zvišana citiranost in faktor vpli- va; tak način objavljanja je v pomoč pri revijah z visoko stopnjo zavrnitve prispevkov. Nadaljeval je s prednostmi odprtih arhivov, kot so takojšen dostop do elektronske vsebine in arhiviranje člankov za daljše obdobje.