OZ 2005/2

90 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 Najbolj obiskano delavnico z naslovom Do we have a deal? Issues for librarians and publishers in e-journal negotiations sta zelo zanimivo in dinamično vodila Caro- lyn Alderson in Albert Prior iz podjetja CCL (Content Complete Ltd.), ki je vodilno na področju pogajanj z založniki, knjižnicami, konzorciji, vladnimi agencijami, ponuja pa tudi svetovanje, izobraževanje in podporo pri nabavi elektronskih revij [20]. Najprej je solastnik podjetja CCL g. Prior govoril o knjižnicah (nizek pro- račun, stalni pritisk uporabnikov, ki želijo večinoma le še elektronske vsebine, pričakovanja, da bodo online revije vedno cenejše, premik k elektronski obliki, vendar veliki dvomi zaradi arhivskih kopij, tradicionalno zelo malo pogajalskih aktivnosti ...). Knjižnice bi se morale pri pogajanjih osredotočiti na dejstvo, da dobijo za manj denarja več (elektronski dostop do večine ali vseh na- slovov, dostop za večino uporabnikov, dostop do dodatne vsebine ali pa arhivskih kopij), da izboljšajo knjižnični proračun (spust cen zaradi nekajletnih pogodb, spust cen zaradi prehoda na izključno elektronsko obliko, popust, ki temelji na stopnji porabe). Da bi to dosegle in prihranile na času, morajo knjižnice uporabiti licenčne modele (na- cionalne licence, prosti dostop plača avtor), znane licenč- ne pogoje in klavzule, standardizacijo kontrole dostopa (avtorizacijske metode). Alicia Wise (Publishers Licensing Society) je v predava- nju VLEs: setting the scene [21] izpostavila vlogo učenja na daljavo s stališča knjižničarjev, založnikov in posred- nikov virtualnih učnih okolij (VLE – Virtual Learning Environment). Vsi našteti imajo različne poglede na vlo- go in vrednost vsebine elektronskih revij ter elektronskih knjig pri učenju na daljavo. Vprašanja, ki se še vedno pojavljajo: Kdo je zadolžen za vnos vsebine elektronskih revij in elektronskih knjig v virtualno učno okolje? Ali so uporabniki upravičeni do elektronskih vsebin? Kako je v virtualnem učnem okolju nadzorovan dostop do vsebin? Higher Education Funding Council for England (HEFCE) bo v naslednjih desetih letih vložil 41 milijonov GBP za pomoč pri učenju na daljavo na univerzah, National Science Foundation (NSF) pa 20 milijonov USD letno za upravljanje elektronskih virov ter 40 milijonov USD letno za spremembo infrastrukture in testiranje. Frances Boyle (Oxford University Library Services) je v prispevku The implementation of a VLE: not so virtual after all najprej predstavila oxfordsko univerzo in njene knjižnice (več kot 100 knjižnic, največja je Bodleian Li- brary s 400 zaposlenimi in 6,5 milijona publikacij), nato pa predstavila še tri sisteme virtualnih učnih okolij, ki jih uporabljajo na oxfordski univerzi. Sistema OxARCH in OxWEB so razvili sami, WebLearn (Bodington) [22] pa University of Leeds (prostodostopen). Vsi trije sistemi omogočajo enostavne metode kopiranja učnega materiala na splet; forume, oglasne deske; hitro in enostavno online preverjanje; nadzor delovnega učinka študentov ... Simon J. Bevan (Cranfield University) je predstavil študijo How usage statistics can inform national negotia- tions and strategies – a report on the JISC NESLi 2 usage statistics project , katere osnovni namen je bil analizirati statistiko uporabe serijskih publikacij, ki so dostopne preko NESLi 2 projekta [23] (v letu 2005 imajo uporabniki v Veliki Britaniji dostop do 4600 online revij). Da bi do- bili nacionalni pregled, so v študijo zajeli štiri NESLi 2 založnike, ki so prispevali podatke za obdobje januarja do junija 2004, agregatorje in pet knjižnic, ki so jih izbrali iz vzorca 17 zelo velikih, velikih, srednjih in malih knjižnic. Analiza statistike uporabe je pokazala, da je število za- htev po člankih s polnim besedilom v velikih univerzitet- nih knjižnicah neprimerno večje od zahtev v drugih in- stitucijah (ta skupina ima tudi največje število naročenih revij in skladno s tem tudi največje stroške); da je število zahtev v obdobju od januarja do junija 2004 bistveno na- raslo v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej; da so povprečni stroški na zahtevo ( costs per request ) za večino knjižnic, v primerjavi s stroški medknjižnične izposoje, nizki; da so veliko bolj uporabljeni naslovi s področja znanosti, medicine in tehnike; da so vzroki za slabšo uporabo naslovov z družboslovnega področja v neustrez- nih naslovih revij, ki so bile zajete v paket, pomanjkanju interesa študentov družboslovja in akademskega osebja za elektronske revije itd. Da bi ohranili zaupnost pogodb sklenjenih med založniki in knjižnicami, ki so sodelovale v projektu, bodo javnosti predstavili podrobnejše izsledke statistike šele čez nekaj mesecev. Odlično predstavitev z zanimivimi utemeljitvami metrik uporabe je imela Jill Taylor-Roe (Newcastle University) v predavanju z naslovom The library view of usage me- trics . Metrike uporabe so neprecenljive predvsem zaradi poudarka/osvetlitve trendov, ocenitve ali ugotovitve učinkovitosti, informiranja strateškega planiranja, zahtev po knjižničnih servisih in zadovoljstva uporabnikov. Iz- zivi in pomanjkljivosti metrik: časovno zelo zamudno pregledovanje statistik uporabe, podatki niso vedno ne- posredno primerljivi, zahtevana je visoka stopnja IT spre- tnosti, vedno obstajajo dvomi o natančnosti. Statistika, ki so jo izvedli na Univerzi Newcastle kaže, da zahtevki za medknjižnično izposojo, fotokopije in izvode v zadnjem času drastično upadajo. Razlog temu so elek- tronski viri (preko 7000 elektronskih serijskih publikacij, 190 podatkovnih baz, 500 elektronskih knjig). Statistika uporabe je bila tudi osnova za odločitve o odpovedih publikacij. V prihodnosti bodo na Univerzi Newcastle razširili obseg metrik uporabe na podatkovne baze in elektronske knjige.