OZ 2005/2

M 93 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 • Dr. Gerald Karsenti (podpredsednik IBM EMEA) je v prispevku Temelji za večjo poslovno učinkovitost predstavil, od česa je odvisna poslovna fleksibilnost organizacij, kje v prihodnji IT infrastrukturi bo mesto za obstoječe aplikacije, kako storitve sovpadajo s po- slovnimi procesi v posamezni industriji in kako vpe- ljati storitveno arhitekturo v organizacijo. • Matej Potokar (Service Manager, Microsoft South East Europe) je v prispevku Vpliv mednarodnih kor- poracij na razvoj lokalne IT industrije poudaril pomen sodelovanja z lokalnimi partnerji, neodvisnimi raz- vijalci programske opreme in IT skupnostjo, ki pred- stavlja ključen prispevek k razvoju in gospodarskemu razcvetu družbe ter oblikovanju odprte informacijske družbe Slovenije. Glede na specifičnost slovenskega trga se korporacije tako osredotočajo predvsem na podporo majhnim in srednje velikim podjetjem, kar prav tako prispeva h gospodarski rasti, produktivnosti in konkurenčnosti Slovenije. Prisotnost korporacij v velikem številu držav v Evropi in po svetu pa je med drugim tudi učinkovito sredstvo za promocijo lokalnih partnerjev v tujini ter odpiranje in omogočanje novih priložnosti zunaj Slovenije. Sekcija Informatika v javni upravi Sekcijo je vodila Andja Komšo iz Davčne uprave Repu- blike Slovenije. • Dr. Marko Colnar (Center Vlade RS za informatiko) je v prispevku Zakaj potrebujemo usposabljanje javne uprave za elektronsko poslovanje pojasnil, da imajo internetne strani javne uprave mesečno 600.000 do 750.000 rednih (aktivnih) uporabnikov in 10-odstotno letno rast, pa vendar je stopnja uporabe elektronskih storitev pod pričakovanji. Upravni informacijski pro- jekti se težko začnejo, imajo zamude, tudi neuspeh. Kot možne vzroke je navedel vsebinske probleme, opremo, stroške, motiviranost, neznanje, neustrezne prioritete, neustrezne aplikacije. Potrebno znanje, ki bi izboljšalo kakovost informacijskih projektov, je po njegovem znanje vodilnih, vodij in članov projektov, informatikov v upravi, zaposlenih v upravi in upo- rabnikov elektronskih storitev. Možno rešitev vidi v projektu, ki bo opredelil in vzpostavil organizacijski in informacijski sistem UJUEP (središče in spletišče za usposabljanje). Začetek projekta, ki ga je na kratko predstavil, sega v leto 2003, njegov cilj pa je razširi- tev znanja zaposlenih (izobraževanje upravnih delav- cev, strokovni izpit) in uporabnikov novega sistema. Seveda je treba izboljšati tudi ustreznost, enostavnost in prijaznost elektronskih storitev. Kriterij naj bo kva- liteta in ne kvantiteta. • Martina Zorko , Jernej Čop , Marjan Sušelj (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) so avtorji pri- spevka Podlaga za uvedbo elektronske evropske karti- ce zdravstvenega zavarovanja – projekt Net@rds. Predavateljica Martina Zorko je predstavila medna- rodni projekt Net@rds, katerega namen je izboljšati kvaliteto mobilnosti državljanov EU in preizkusiti tehnično interoperabilnost različnih nacionalnih kartic. Pričakovani učinki: poenostavljen dostop do zdravstvenih storitev v tujini. V projekt je vključenih 10 držav, med njimi tudi Slovenija. Sodelujejo nepro- fitne institucije, med katerimi najdemo razne raziskovalne institute. Predavateljica je predstavila šti- ri scenarije za pridobivanje administrativnih podatkov o tujih zavarovancih, med katerimi lahko izbira vsaka država. Pilotni projekt naj bi se v Sloveniji začel iz- vajati jeseni 2005 v Prekmurju, kjer je bilo v preteklih letih obravnavanih največ tujih državljanov. Glede na to, da v Sloveniji uporabljamo elektronsko kartico zdravstvenega zavarovanja že štiri leta, so se odločili za uporabo prvega offline scenarija (podatki se prido- bijo iz pametne kartice s pomočjo offline aplikacije) in četrtega scenarija (podatki se preberejo iz evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ali iz drugih ustrez- nih obrazcev in ročno vnesejo). • Iztok Sirnik (Center Vlade RS za informatiko) je v prispevku Vzpostavitev središča za usposabljanje pred- stavil prenovo sistema UJUEP (središče za usposab- ljanje) za zaposlene v državni upravi, ki naj bi vsem zaposlenim omogočil izobraževanje na področju in- formatike in elektronskega poslovanja. Tako kot je za zaposlene pomembno izobraževanje in pridobivanje novega znanja, pa je za organizacije pomembno, kako upravljajo znanje zaposlenih. Informacijska pismenost je prvi pogoj za vključevanje in sodelovanje v infor- macijski družbi. Usposabljanje javne uprave naj bi pripomoglo tudi k večanju računalniške pismenosti in širjenju intelektualnega kapitala končnih uporabnikov. • Mirjana Kregar (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) je v prispevku Informacijski sistem IS CSD predstavila informacijski sistem, ki ga vzpo- stavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) za delovanje na centrih za socialno delo (CSD). Začetek izgradnje IS CSD sega v leto 2000, projekt pa naj bi se zaključil jeseni 2005. IS CSD uporablja več kot 1000 zaposlenih v vseh 62 centrih za socialno delo in na ministrstvu. Preko njega me- sečno nakažejo sredstva v višini 10 mio. SIT več kot 323.700 upravičencem. Zasnovan je modularno kot informacijska podpora za različne postopke odločanja, spremljanja in načrtovanja pravic s področja social- nega varstva in družine, za katere je pristojno minis- trstvo. Sistem je povezan s Centralnim registrom pre-