OZ 2005/2

94 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 bivalstva (CRP), iz katerega od leta 2002 neposredno pridobivajo podatke o upravičencih. Že sedaj je mož- na izmenjava podatkov z DURS, AJPES, ZRSZ, BS, ULJ. Cilj, ki so si ga zastavili, pa je vključitev novih modulov, povezava z bazami podatkov preostalih organov javne uprave (ZZZS, ZPIZ, MVŠZT …) in uspešna zaključitev razvoja IS CSD. • Mateja Kunstelj , Mitja Dečman (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo) sta s prispevkom Stanje e-uprave v slovenskih občinah predstavila analizo stanja e-uprave v slovenskih občinah. Raziskava je bila izvedena leta 2003 in obsega vsebinsko analizo spletnih strani občin, anketo predstavnikov občin in test odzivnosti na elektronsko pošto. Rezultati naj bi pokazali, kako so posamezne slo- venske občine tehnološko pripravljene na elektronsko poslovanje, s kakšno IT so opremljene in za kakšne na- mene jo uporabljajo, v kolikšni meri so prisotne na spletu, kako ažurne so njihove spletne strani, na kakšen način je omogočeno elektronsko poslovanje z občani … Pre- davatelja sta ugotovila, da se slovenske občine po stopnji razvitosti e-uprave med seboj precej razlikujejo, da pre- cej zaostajajo za drugimi organi javne uprave in da so eno manj informatiziranih področij slovenske javne uprave. • Tadej Maligoj (Studio Maligoj) je predstavil analize eDohodnine v prispevku eDohodnina leto dni kasneje. Ugotovil je, da je v prvem letu oddalo davčno napo- ved v elektronski obliki približno 1 % vseh davčnih zavezancev. Davčni zavezanci so kot razloge za tako majhno število elektronsko oddanih davčnih napovedi v anketi navedli predvsem zahtevnost pridobivanja digitalnega potrdila, zahtevnost postopka prijave digi- talnega potrdila, predvsem pa neprijazen uporabniški vmesnik eDavkov in prekompliciran postopek (gumb za vstop je neizrazit in njegov pomen ni jasno naka- zan, obrazec za dohodnino je težko najdljiv, postopek oddaje vloge je nejasen …). DURS je v zadnjem letu sicer delno prenovil eDavke, vendar bo moral – če bo želel povečati delež elektronsko oddanih davčnih na- povedi – še uvesti marsikatero izboljšavo in spremem- bo. Predvsem je potrebno boljše informiranje davčnih zavezancev o elektronskem davčnem poslovanju, prenova informacij na spletni strani eDavkov, navi- gacija (vstop, iskanje obrazca). Čeprav je analiza po- kazala, da je največ problemov, ki odvračajo davčne zavezance od elektronskega poslovanja, povezanih z digitalnim potrdilom, pa je prav to potrdilo edini varni in verodostojni dokument v elektronskem poslovanju. Okrogla miza: Uvedba evra Okroglo mizo je vodila Andreja Ivartnik Kanduč (Zdru- ženje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije). Na okrogli mizi o uvedbi evra so sodelovali Maja Fer- linc (Gospodarska zbornica Slovenije), Darko Bohnec (viceguverner, Banka Slovenije), Jože Kranjc (direktor oddelka Informacijska tehnologija, Banka Slovenije) in Zoran Jurij Tomsits (inšpektor za IT v oddelku za Nadzor bančnega poslovanja, Banka Slovenije). Dejstvo je, da je Slovenija z odločitvijo za vstop v EU sprejela tudi odločitev za prevzem evra. Razlogi za pre- vzem evra so predvsem makroekonomski: z uvedbo evra naj bi se zmanjšali transakcijski stroški in povečala konku- renčnost slovenskih podjetij na tujem trgu. Slovenija mora za izvedbo prevzema evra izpolniti vse konvergenčne kriterije (dosežena visoka stopnja cenovne stabilnosti, vzdržnost javnih financ, stabilnost tečaja, dosežena trajna konvergenca obrestnih mer, kompatibilnost zakonodaje). Za prevzem evra sta na voljo dva scenarija: • Madridski scenarij je uporabilo sedanjih 12 držav, ki uporabljajo valuto evro, in je zanj značilno prehodno obdobje, v katerem velja dvojni obtok, kar pomeni, da je v nekem časovnem obdobju mogoče plačevanje tako v dotedanji nacionalni valuti kot v evrih. • Alternativni scenarij, imenovan tudi veliki pok ( big bang ), določa hkratno uvedbo knjižnega denarja in zakonitega plačilnega sredstva, tj. bankovcev in ko- vancev. Za Slovenijo se zdi mogoč in tudi bolj smiseln alterna- tivni scenarij, saj so evro bankovci pri nas že v obtoku. Slovenija naj bi uvedla evro s 1. 1. 2007. Predvidoma tri do šest mesecev pred tem datumom naj bi se objavil tudi tečaj zamenjave do uvedbe evra. Zakonodaja še ni popol- noma dorečena. Viceguverner Bohnec je poudaril, da naj bi bil predlog za obravnavo v državnem zboru pripravljen letos poleti. Vsi predavatelji so poudarili, da se je na uvedbo evra treba začeti pripravljati že danes. Prehod bo namreč potekal od „danes na jutri” brez prehodnega obdobja. Prilagoditev informacijskih sistemov ni samo stvar IT služb. Čeprav uradne zakonodaje še ni, pa so znana izhodišča za uvedbo evra: dvojno označevanje cen pred prevzemom evra, menjava valute tolar – evro čez noč, preračun tečaja čez noč, prehodno obdobje za menjavo gotovine, dvojno označevanje po prevzemu evra. Uved- ba evra bo vplivala na informacijske sisteme – treba bo prilagoditi programsko in strojno opremo, podatke in poslovne procese. Spremembe poslovnih procesov pome- nijo posledično tudi spremembo informacijskih sistemov. V sistemski programski opremi bo treba nastaviti: ime valute v operacijskih sistemih, valuto v bazah podatkov in v programih, fonte in kodne tabele za prikaz znaka €. V poslovni programski opremi bo treba nastaviti ime in šifro valute, tečajnice in preračun tečajev, spremeniti