OZ 2005/2

96 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 v podjetju so: specifikacija določenega znanja in veš- čin, ki so za podjetja potrebna, zanimiva in koristna; popis znanja in veščin v podjetju (za vsa delovna mesta); identifikacija določenega znanja pri vsakem posamezniku; možnost analize dobljenih podatkov; možnost prepoznavanja določenih razvojnih usmeri- tev. • Mag. Peter Baloh (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Ljubljana), mag. Vasilije Vasić (Inovacijski center skupine Gorenje) sta v prispevku Arhitektu- ra poslovnega portala znanja v podjetju govorila o tem, da arhitekturo portala znanja sestavljajo štirje glavni stebri: vsebine in menedžment vsebin ( content management ), kompetence in menedžment kom- petenc ( competence management ), skupinsko delo ( collaboration services ) in orientiranje ( orientation ). Steber vsebine združuje zbiranje, organiziranje, ob- javljanje, obdelavo in arhiviranje tako strukturiranih kot nestrukturiranih informacij. Steber kompetence se ukvarja s tihim znanjem zaposlenih v podjetju, z njihovimi veščinami in izkušnjami za izvedbo poslov- nih nalog. Steber skupinsko delo podpira sodelovanje posameznikov, ki s svojimi kompetencami uporabljajo vsebino portala (forumi, video konference itd.). Steber orientiranje predstavlja različna orodja za uporabniku prijazno predstavitev podatkov in znanja ter primerne iskalnike za njihovo odkrivanje v podatkovnih skla- diščih. Osnovi namen je generiranje novega znanja na osnovi že obstoječe vsebine. Sekcija Strate{ki vidiki informatizacije Sekcijo je vodil mag. Sašo Novaković iz Inštituta za pro- jektni management in informacijsko tehnologijo – IPMIT Ljubljana) • Marko Kompare , Tomaž Dular (zasebna razisko- valca) sta v prispevku Strateški izzivi slovenskega IKT sektorja predstavila strategijo sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki jo je pri- pravilo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Vizija strategije je razviti močan slovenski sektor IKT. Poslanstvo govori o vzpostavitvi skupne strategije, strukture in procesov ter zagotovitvi okolja in pogojev za krepitev in rast slovenskega sektorja IKT. V strategiji so bila obravnavana štiri področja: sektor IKT, uporaba IKT, inovacijsko okolje in člove- ški viri. Za ta področja so bili pripravljeni namenski cilji in izhajajoči objektni cilji, programi in aktivnosti ter indikatorji za merjenje napredka izvajanja strate- gije. Vendar strategija še ni končana, saj indikatorji napredka še niso kvantificirani, nosilci aktivnosti še niso določeni, pa tudi finančni vidiki strategije še niso ovrednoteni . • Matija Kariž (GZS, Združenje za informatiko in telekomunikacije) je v prispevku Strateška zavezni- štva v slovenski informacijsko-komunikacijski panogi predstavil rezultate raziskave na področju povezova- nja podjetij v slovenski panogi IKT. Za to panogo je značilna izredno velika razdrobljenost. V Sloveniji je na področju informatike in telekomunikacij registri- ranih več kot dva tisoč podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 10.000 ljudi. Proces povezovanja zahteva od udeležencev določeno mero znanja, izkušenj, tradicije in motiva. Slovenija v tem pogledu nekoliko zaostaja. Redka podjetja izkoriščajo in vključujejo povezovanje znotraj svoje strategije. Rezultati raziskave kažejo, da ljudem primanjkuje znanja, miselnosti, izkušenj in motivov. • Dr. Srečko Natek (Nova Vizija, Informacijski inže- niring in svetovanje, d.o.o.) je poskušal s prispevkom Strateški načrt informacijskega sistema, za direktorje ali informatike? odgovoriti na vprašanja, kaj naj stra- teški načrt informacijskega sistema pokriva, komu je namenjen, kdo ga v resnici prebere, kdo ga razume, kdo na njegovi osnovi ukrepa in kako je ta dokument v svojem obdobju aktualen. Področja, ki naj jih strate- ški načrt pokriva, je razdelil po dveh kriterijih: visok ali nizek vpliv na poslovanje in zahtevno ali enostav- no načrtovanje. Načrt je namenjen predvsem mene- džerjem, ki natančno vedo, zakaj potrebujejo strateški načrt in kakšen naj bo, in znajo dobro presoditi njego- vo kakovost. • Aleš Groznik, Dejan Vičič (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) sta v prispevku Vrednost in po- men informatike v podjetju izpostavila, da so poslovni procesi, kadri z ustreznim znanjem in ino- vativna uporaba informacijske tehnologije ključna področja, kjer informatika ustvarja vrednost. Učinke informatike je treba meriti z ustreznimi parametri, ki se nanašajo na otipljive oziroma merljive segmente poslovanja (višja produktivnost, nižji operativni stro- ški, sprememba strukture zaposlenih, višja dodana vrednost, nižji prodajni stroški, znižanje rasti izdatkov itd.) in neotipljive segmente poslovanja (višje zado- voljstvo strank, povečana prilagodljivost poslovanja, višja kakovost informacij, izboljšana kontrola virov, izboljšanje procesa načrtovanja, boljši poslovni izgled podjetja itd.). Kljub temu da vemo, kje se kaže vred- nost informatike, jo je zelo težko izraziti v številkah. • Dr. Boštjan Gspan (Microsoft, d.o.o.) je govoril o Metodi za hitro ugotavljanje ekonomske upravičenosti projektov v informatiki. Postopek, ki omogoča hitro predstavitev ekonomske upravičenosti projektov v informatiki, se začne z ocenjevanjem poslovnih infor-