OZ 2005/2

M T 99 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 SMS Visual, ki na enostaven način omogoča komuni- kacijo z uporabniki preko sporočil SMS (npr. ankete, nagradne igre, naročila na obveščanje itd.). • Borut Zorič (Aldata Solution, d.o.o.) je v prispevku Radiofrekvenčna identifikacija: je čas za njen prodor? predstavil tehnologijo radiofrekvenčne identifikacije (RFID), ki je v zadnjem času vedno bolj aktualna, saj omogoča učinkovit nadzor nad materialom. Veliko priložnost vidi v logistiki za označevanje raznovrstne- ga blaga. Cena oznak je v zadnjih dveh letih drastično padla (pod 0.3 €), a za masovni prodor v maloproda- jo (npr. opremljanje artiklov v veleblagovnicah) bi morala cena pasti pod 0,1 €. Uvedba RFID bi močno poenostavila postopek plačevanja na blagajni, saj bi zadostovalo, da bi nakupni voziček zapeljali skozi posebni »tunel« in dobili račun brez nepotrebnega na- laganja blaga na pult. • Tone Stanovnik (Špica international, d.o.o.) je s pri- spevkom Informatika v realnem prostoru in realnem času (RT&S) nadgradil prejšnje predavanje z razmiš- ljanjem, kakšne so kakovostne spremembe uvajanja novih informacijskih tehnologij. Pri tem je izpostavil dve kategoriji: realni čas in realni prostor, znotraj katerega se ves čas odvijajo dogodki v trikotniku identifikacija – odločitev – akcija. Iniciativa RT&S omogoča obilico priložnosti za izboljšave poslovanja in informatika bo pri tem igrala ključno vlogo. • Matej Grom (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za ra- čunalništvo in informatiko) je v prispevku Uporaba digitalnih potrdil v namenskih aplikacijah za široko uporabo predstavil digitalno potrdilo kot instrument avtentičnosti dokumentov, ki jih uporabljajo na njihovi fakulteti (prijava na izpit itd). Za razliko od navadnih varnostnih mehanizmov, ki zagotavljajo identifikacijo (to sem jaz), digitalno potrdilo zagotavlja avtentičnost (to sem zares jaz) na podlagi dodatnega preverjanja (geslo) ali biometričnih podatkov. Vsebuje javen in za- seben ključ, potrdilo pa lahko overovlja samo posebej za to pooblaščena organizacija, npr. SIGEN-CA. Izkuš- nje so dokaj slabe – pogosto uporabniki sploh ne vedo, kdaj je digitalno potrdilo zlorabljeno. Tudi si ne delajo varnostnih kopij, tako da pri migraciji na drugi sistem ali ob restavriranju nimajo več digitalnega potrdila. • Peter Tomaž Dobrila , Uroš Indihar , Aleš Zupančič (Kulturno izobraževalno društvo KIBLA) so v pri- spevku Centralna identifikacija s pomočjo pametnih kartic (CIDPAK) predstavili Kulturno izobraževalno društvo Kibla, ki je navzven odprta organizacija in ki najširši populaciji omogoča uporabo informacijskih storitev (multimedijski center, dostop do interneta itd). Za ta namen izdajajo članske izkaznice na pametnih karticah. Identifikacija se izvaja s pomočjo že obstoje- čih digitalnih certifikatov oseb (globalna identifikaci- ja) ali pa s pomočjo identifikacijskih številk (lokalna identifikacija). Možno je tudi shranjevanje nekaterih podatkov na kartice. • Aleksander Šinigoj (Palsit, d.o.o.) je v prispevku Krizni management – upravljanje informacijsko-var- nostnih nesreč govoril o kriznem menedžmentu, ki je tudi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij postal temeljni del strategije podjetja pri varovanju informacij. Predstavil je nekaj primerov informacijskih nesreč na področju varnosti (virusi, prenapolnjenost medpomnilnika, zlorabe s strani uslužbencev itd.). Za uspešno upravljanje takšnih do- godkov je treba izdelati dober načrt tako v strateškem kot tudi taktičnem in operativnem področju. Pomemb- no je, da se na dogodek čimprej odzovemo, sprožimo krizne scenarije in pravočasno obvestimo kompetent- ne osebe, v primeru javnih storitev pa tudi širšo jav- nost. Krizni menedžment je projekt, ki ni in ne more biti zgolj del informatike, temveč zahteva vključenost vseh akterjev in različnih poslovnih funkcij in visoko podporo vodstva. • Katarina Čepon , Aleš Pelan (Ministrstvo za javno upravo, direktorat za e-upravo in upravne procese) sta v prispevku predstavila Varni časovni žig državnega izdajatelja SI-TSA . Varno elektronsko poslovanje je možno ob dosledni uporabi varnostnih mehanizmov in storitev, ki so tehnično in zakonsko neizpodbitni. Eden od takšnih mehanizmov je tudi časovni žig, ki zagotavlja natančno časovno opredelitev, kdaj je bil dokument poslan. Kakršna koli dodatna sprememba v dokumentu poruši njegovo avtentičnost. Časovni žig ponujajo kot spletno storitev, tako da uporabnik z digitalnim podpisom pošlje dokument na strežnik za izdajanje časovnega žiga, kjer se s pomočjo refe- renčne ure s signalom DSF-77 dokument opremi s časovnim žigom in od tam pošlje k naslovniku. Stori- tev je uporabna v vseh segmentih: G2G, G2C, G2B, B2B itd. Kot primer so bili omenjeni eDavki, ko se ob elektronski oddaji dohodnine samemu dokumentu pripne časovni žig, kar zagotavlja dokaz o pravočasno oddani napovedi. Sekcija Podatkovne tehnologije Moderator sekcije je bil dr. Izidor Golob s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. • Ljupčo Krstov (Visoka šola za upravljanje in poslo- vanje Novo mesto) je v prispevku z naslovom Uprav- ljanje poslovnih pravil v poslovnem informacijskem