OZ 2005/2

100 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 sistemu in Modeliranje poslovnega pravila na koncep- tualnem nivoju skozi teoretični prikaz prikazal, kako se upravljajo pravila v poslovnem informacijskem sistemu in kako jih opredelimo. Glede na hiter razvoj in spremembe v poslovanju je treba vse pogosteje spreminjati in dopolnjevati tudi poslovna pravila orga- nizacije, kar se odraža v kompleksnosti pravil. • Maje Ferle (SRC.SI , d.o.o.) je imela prispevek z na- slovom Pristopi k implementaciji skladišč podatkov v trenutnem času . Angleški naslov tega predavanja Real-time data warehouse morda še jasneje nakazuje, da je tehnologija že toliko napredovala, da tehničnih ovir za skladišča podatkov v trenutnem času skoraj več ni. Najpomembnejše vprašanje je, ali lahko infor- macije, ki jih dobimo v hipu, tudi v hipu uporabimo, ker le tako upravičimo obstoj takšnega načina skladi- ščenja podatkov. Zaradi kompleksnosti takšnega skla- dišča so danes najpogosteje uporabljani paketni mo- deli ETL ( extract, transform and load ) podatkovnih skladišč, pri katerih se skladišče polni ob določenih intervalih. Se pa zaradi vse večjih potreb ob krajših odzivnih časih v poslovanju pojavlja vse več skladišč podatkov v trenutnem času. • Livija Selčan (TIS, d.o.o.) je svojo predstavitev z naslovom Sinhronizacija podatkov ali kakšna je cena napačnih podatkov namenila predvsem trgovcem, ki imajo zaradi vedno večjega števila različnih artiklov in dobaviteljev težave s sinhronizacijo podatkov. S pomočjo obstoječih standardov naj bi nastal globalni register, ki vsebuje podatke o vseh artiklih. Za to naj bi poskrbelo združenje EAN International. • Iztok Lajovic (KreS, Kreativni sistemi, d.o.o.) je v zanimivem prispevku Panoramski pogled na baze podatkov govoril o podatkih na drugačen način, kot smo vajeni. Poudaril je, da je sposobnost človekovega asociativnega razmišljanja vodilo pri razvoju v raču- nalništvu. Panoramski pogled na podatke, opazovanje objektov z različnih vidikov je najpomembneje tam, kjer so podatki med seboj zelo prepleteni. Sekcija Informacijska družba Moderator je bil mag. Franci Pivec z Instituta informacij- skih znanosti v Mariboru. • Ciril Kafol (Zavod za kakovost storitev in komuni- kacij), Aleš Groznik (Univerza v Ljubljani, Ekonom- ska fakulteta) sta v prispevku Učinkovitost državnih ukrepov na prehodu v informacijsko družbo govorila o medsebojnem sodelovanju gospodarskih subjektov in države pri prehodu v informacijsko družbo. Da bi bil prehod uspešen, ga mora opraviti družba v celoti. EU je namenila precej sredstev za podporo in po- speševanje prehoda posameznih regij v informacijsko družbo. Tudi Slovenija je z Enotnim programskim dokumentom zadostila pogojem za dodeljevanje sred- stev iz EU, razviti pa mora še metode, s katerimi bo spremljala učinkovito rabo teh sredstev. • Dimitrij Jeraj , Jelka Vintar (Atelje za arhitekturo 29) sta v prispevku Telecenter kot poskus generiranja večje vključenosti in avtonomije v lokalni skupnosti predstavila delovanje Telecentrov v Sloveniji ter nji- hov vpliv na povečanje digitalne pismenosti in inter- akcije s skupnostjo, posledica česar je dvig standarda in kakovosti življenja. Telecenter je informacijsko- komunikacijsko središče, ki deluje kot prostor medo- sebne komunikacije (pomemben je dialog). • Franci Pivec (Institut informacijskih znanosti, Mari- bor) je v prispevku z naslovom Vpliv IKT na socialni kapital in na nastajanje „nove civilne družbe” raz- mišljal, da je socialni kapital splet institucij, odnosov in norm ter predstavlja vezivo socialne skupnosti. Z njim povezano zaupanje je bistveno za razvoj in lizbonska strategija izhaja iz predpostavke, da je EU v tem pogledu v prednosti pred preostalim svetom. IKT je vse pomembnejša tako za socialni kapital kot za civilno družbo, vendar je njena socialna razsežnost premalo upoštevana. Tradicionalne oblike participaci- je v skupnostih se krčijo, širijo pa se oblike udeležbe v virtualnih skupnostih in skupnostih prakse. Zato je treba spremeniti kriterije za merjenje socialnega kapitala. Pri civilnem angažiranju se IKT hitreje uve- ljavlja, zato se poraja nova civilna družba, za katero je IKT in še posebej internet prevladujoča oblika delova- nja. Na to se mora ozirati tudi sodobna demokracija. • Vesna Lešnik Štefotič je v prispevku eZdravje: Usmeritve evropske unije in Slovenija predstavi- la projekte na področju eZdravja v EU in kako je vanje vključena Slovenija. Nekateri cilji projektov so: večja dostopnost kakovostnih zdravstvenih sto- ritev, povečanje mobilnosti državljanov znotraj EU, obvladovanje vedno večje količine informacij ... Pojem eZdravje označuje skupek orodij, ki pomaga- jo posameznikom, zdravstvenim strokovnjakom in menedžerjem lažji dostop do informacij, ki jih potre- bujejo. • Martina Kern (Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj), Vladislav Rajkovič (Fakulteta za organizacijske vede) in Mile Hodnik (Predsednik LAS Mestne občine Kranj, d.o.o.) so v prispevu Ugotavljanje rizičnosti za odvisnost od ilegalnih drog z uporabo programa za večparametrsko odločanje predsta- vili računalniški model za odkrivanje dejavnikov