OZ 2005/2

M T 101 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 rizičnosti, ki pripeljejo posameznika do zlorabe ilegalnih drog. Podatki so bili zbrani na kranjskih osnovnih šolah in nato obdelani s programom DEXi za večparametrsko odločanje. Prikazano je bilo delovanje programa, in sicer izgradnja modela, za- loge vrednosti kriterijev, odločitvena pravila, prikaz vrednotenja in prototipna rešitev. Prikazani podatki glede na ugotovljeno stanje so bili kar zastrašujoči, kar kaže na pomembnost preventivnih programov in ukrepov za zmanjševanje uporabe drog. • Dušan Lesjak , Viktorija Sulčič , Nada Trunk-Širca (Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper), Vasja Vehovar (Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za družbene vede) so v prispevku z naslovom IKT v slovenskih zavodih terciarnega izobraževanja – pogoj za uvedbo e-izobraževanja prikazali rezul- tate raziskave, ki je zajel 81 od 84 slovenskih višjih in visokošolskih zavodov. Večina zavodov je dobro opremljena z IKT opremo, ki podpira vedno večji del izobraževalnih programov. 17 % zavodov organizira izobraževanje na daljavo, ki postaja vse bolj iskana oblika pridobivanja znanja, saj ima po podatkih RIS dostop do interneta že 49 % slovenskih gospodinjstev. Poglavitne ovire pri uvajanju izobraževalnih pro- gramov v obliki e-izobraževanja so organizacijske, upravljalne in finančne narave. • Miran Saksida (Tehniški šolski center Nova Gorica, Višja strokovna šola) je v prispevku Višješolski štu- dijski program informatike in potrebe po tovrstnih kadrih predstavil razloge za velike potrebe po diplo- mantih višješolskega programa informatike, saj gre za operativni, takoj zaposljivi kader, ki po navedbah avtorja prispevka deloma ali povsem nadomesti kader z visokošolsko izobrazbo. • Cene Bavec , Massimo Manzin (Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management) sta v prispevku E-izobraževanje v praksi – odziv študentov predstavila rezultate ankete med 73 rednimi študenti Fakultete za management Koper. Rezultati kažejo, da so študenti zelo odprti za nove oblike predavanj, se pa takoj porajajo nešteta vprašanja o zamenjavi profesorjevega predavanja pred tablo s predavanjem na daljavo. Največje ovire pri uvedbi e-izobraževanja so na univerzitetni ravni bolj sistemske kot tehnološke ali metodološke narave. • Zoran Krstulović , Lenart Šetinc (Narodna in uni- verzitetna knjižnica) sta v prispevku Digitalna knjiž- nica Slovenije – dLib.si predstavila projekt, katerega cilji so zbiranje in arhiviranje slovenskih publikacij ter zagotovitev enotne dostopnosti informacijskih virov preko interneta. Zasnova digitalne knjižnice temelji na osnutkih načel iz EU. • Marta Seljak , Jana Rečnik , Petar Šobot , Davor Bračko , Apolonija Marolt Zupan (Institut informa- cijskih znanosti, Maribor) so v prispevku Referenčni servis Vprašaj knjižničarja v sistemu COBISS.SI predstavili projekt vzpostavitve referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja v sistemu COBISS.SI od idejne zasnove do njegove realizacije. Novi servis, ki ponuja uporabnikom možnost postavljanja vprašanj knjižni- čarjem preko spleta v klepetu ali po elektronski pošti, izvaja deset največjih slovenskih knjižnic (pet sploš- nih in pet visokošolskih) ter IZUM. Konceptualno in tehnološko podporo servisa tvori kooperativni sistem QuestionPoint, ki ga razvijata Kongresna knjižnica v Washingtonu in največji bibliografski servis OCLC (Online Computer Library Center) iz Dublina v Ohiu. Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Matjaž Cigrovski, Davor Bračko