OZ 2005/2

M 103 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 2 ga uporabnika in njegove potrebe v zvezi s proizvodom. Po teoretični predstavitvi obeh metod je sledila diskusija na temo vsakdanje prakse udeležencev. Izpostavljena sta bila predvsem dva problema: • Kako napisati navodila, če ne poznaš končnega upo- rabnika in nimaš stika z njim? • Kako napisati navodila, ki so namenjena več različ- nim uporabnikom, in kako jih uskladiti, da bi ustreza- la različnim profilom uporabnikov? Odgovor strokovnjakov je bil, da je za to potreben si- stemski pristop. Pomembna je dobra predhodna priprava in analiza predvidenih končnih uporabnikov na osnovi anonimnih anket in vprašalnikov, ki morajo biti dobro strukturirani. Priporočljivo je pripraviti več različnih vprašalnikov za različne končne uporabnike, iz katerih je treba znati izluščiti bistvo. Pomemben je dolg razvoj pro- grama ali proizvoda, sprotno zapisovanje ugotovitev in uspešno končno testiranje. Za vse to pa je potrebno veliko časa in denarja, povratna informacija pa je lahko tudi pre- pozna in ni vedno nujno pozitivna. Sledila je demonstracija pripravljenega programa za pla- čevanje položnic preko interneta skladno z online navodi- li, ki so jo v celoti posneli. Na začetku sta strokovnjaka, ki sta vodila delavnico, povedala, da je zelo pomembno na samem začetku vprašati uporabnika programa: • Kakšen računalnik ima in kakšen operacijski sistem uporablja? • Kaj vse že dela na računalniku in katere programe uporablja? • Ali morda pozna in uporablja še kakšno drugo obliko online bančništva? Eden izmed udeležencev konference, ki programa ni poznal, je bil postavljen v vlogo uporabnika tega pro- grama (plačati je bilo treba nekaj položnic in izvesti dve donaciji ter narediti končno poročilo o tem). Pomagal si je z online navodili. Iskal je po menijih in sproti raz- lagal, kako se je zadeve lotil, kje ima težave, kaj mu je všeč, kaj se mu zdi preprosto in razumljivo in kaj ne. Pri vsakem plačilu se je oglasil zvok blagajne, kar ga je zelo motilo. Ko je ta zvok želel izključiti, je potreboval kar nekaj časa, preden je našel to opcijo. Po zaključku je izpolnil vprašalnik o enostavnosti in uporabniški prijaz- nosti vmesnika ter navodilih za delo in svoje odgovore utemeljil. V diskusiji smo izpostavili, da ljudje stvari različno do- jemamo in da vsak človek misli na svojstven način. Prav to je lahko velik problem pri pisanju navodil, ki bi morala biti napisana čim bolj razumljivo, a tudi dovolj stro- kovno, in bi morala zajeti vse možne vidike uporabe ter zahteve uporabnikov. Prav zato pa je treba vedno dobro proučiti potrebe končnega uporabnika in dobro testirati napisana navodila. Prvi konferen~ni dan Uradno ga je otvorila predsednica TAC Vilma Zamboli iz Italije. V nadaljevanju so strokovnjaki iz različnih dr- žav in različnih delovnih okolij predstavili svoje izkušnje pri urejanju tehničnih navodil. Bill Gribbons je v prispevku z naslovom The Migrati- on from Information Design to User Experience Design predstavil zgodovinski pregled razvoja od t. i. informa- cijskega modela (nastajanje dokumentacije na podlagi zbranih informacij) do uporabniško-izkustvenega modela (pomen sodelovanja med tehničnim strokovnjakom in končnim uporabnikom). Poudaril je pomen uporabniško- izkustvenega življenjskega cikla od razvoja tehnologije do uporabniške dokumentacije. Proučiti je treba tudi kulturo naroda, ki mu je dokumentacija namenjena, ter vzpostaviti dober odnos in sodelovanje med končnimi uporabniki že v času testiranja proizvoda. Joe Dumas je v prispevku Thinking Out Loud about Usability Testing predstavil metodo RITE ( Rapid Itera- tive Testing and Evaluation ). Po tej metodi je pomembno hitro ter večkratno testiranje in ocenjevanje prednosti in slabosti proizvoda in navodil. Poudaril je pomen glasnega in odkritega komuniciranja med vsemi sodelujočimi in predstavil matriko iskanja težav pri nastajanju dokumen- tacije. Na vprašanje, koliko časa je potrebno za razvoj in kolikšni so stroški po tej metodi, je odgovoril, da je to nova metoda in zato točnih podatkov o tem še nima. Jens Ehrke iz Nemčije [4] je v prispevku z naslovom Simulations & Interactive Tutorials for Consumer Elec- tronics predstavil simulacijo interaktivne uporabe pomoči ( Interactive Help ) za kompleksne uporabnike elektronike na primeru digitalnega fotoaparata. Uporabnik spoznava delovanje digitalnega fotoaparata na zelo zanimiv in eno- staven način. Pri tem je poudaril pomen izgleda proiz- voda in navodil. Celotni razvojni proces tako napisanih navodil za njihove proizvode temelji na naslednjih po- stavkah: 1. Območje uporabe: • opredelitev namena uporabe in ciljev uporabnikov, • proučitev podrobnosti simulacije in možna izpustitev določenih funkcij, • izobraževalne komponente (proučitev skladnosti po- moči, interaktivno poučevanje).