OZ 2005/3

M 133 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 V SMERI INFORMACIJSKE DRUŽBE? Uradno predstavitev zgodovine Evropske unije (EU) lahko najdemo na spletnih straneh ISPO (Information Society Project Office – ‘Project’ so leta 1998 preimenovali v ‘Pro- moting’) pod naslovom V smeri informacijske družbe. 1 Predstavitev pokriva obdobje od leta 1993 do 2000. Toda t. i. zgodovina predstavlja zgolj zaporedje dokumentov, načr- tov, dogodkov in programov, ki so jih napisali različni po- budniki znotraj Evropske komisije in ne sledijo nujno istim ciljem. Potrebno bi jih bilo urediti. Prvi del te zgodovine bi moral biti dopolnjen s poglavjem Informacijska družba, kar je sedaj pod okriljem Splošnega direktorata Evropske komisije (DG – Directorate general). 2 Ločimo lahko dve obdobji in med njima lahko opazimo jasno prekinitev, celo v imenih programov, čeprav nihče ne bi verjel, da je drugi kompletna predelava prvega! Ti dve obdobji lahko povežemo z dvema človekoma: prvo z bivšim komisarjem Martinom Bengemannom 3 in drugo z bivšim predsednikom komisije Romanom Prodijem. 4 Če se sklicujemo na politiko, nam uradna internetna stran predstavi drugo obdobje, čeprav so nekateri dokumenti iz prvega obdobja še vedno omenjeni. Z drugimi besedami; ljudem, ki so seznanjeni z zgodovino, ISPO-jeva stran ne predstavlja nič drugega kot arhiv. Je to evropski način za informacijsko družbo? To je naj- manj prepričanje Foruma za informacijsko družbo v nje- govem poročilu iz leta 1999. 5 Mi pa lahko poskušamo na to odgovoriti. PRVO OBDOBJE: 1994–1999 Prvo obdobje evropske politike je gotovo zaznamovano z Evropskim svetom (Krf, junij 1994), ki je sprejel Bange- mannovo poročilo. Slavni pa so tudi nekateri drugi do- godki in dokumenti, ki so spremljali to obdobje: • v juliju 1994 Europe's way to the information society, • Akcijski načrt (An Action Plan), • v juliju 1996 poročilo dublinskega koncila Informa- tion society: From Corfu to Dublin – The new emer- ging priorities, • v novembru 1996 Ažurni akcijski načrt (Rolling acti- on plan). 6 Še štiri druge glavne pobude so oblikovale področje na- stajajoče evropske informacijske družbe: • februarja 1995 bruseljska Konferenca o informacijski družbi G7, • poročilo Graditev evropske informacijske družbe ( Bu- ilding the European Information Society ), • poročilo Prva razmišljanja skupine visokih strokov- njakov ( First reflections of the high level group of experts , začasno poročilo v januarju 1996, končno poročilo v aprilu 1997), • letna poročila Foruma za informacijsko družbo (1996, 1997 in 1999), • Zelena knjiga z naslovom Živeti in delati v informa- cijski družbi: Na prvem mestu so ljudje ( Living and working in the information society: People first ). Končno so se pojavile še druge vrste politike za podporo razvoju evropske informacijske družbe pod imenom Raz- iskovalni programi komisije (okvirni programi), preko katerih so bile velike vsote denarja porabljene za področje informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) – kar se še vedno dogaja v okviru sedanjega (šestega) programa. Bangemannovo poro č ilo Poročilo Evropa in globalna informacijska družba, pripo- ročilo Evropskemu svetu, znano kot Bangemannovo po- ročilo, je nedvomno eno najpomembnejših kažipotov na področju evropske informacijske družbe, 7 čeprav moramo vedeti, da je nastalo na zahtevo t. i. skupine visokih stro- kovnjakov (bolje bi bilo reči visokih industrialcev in med njimi Romana Prodija, bodočega predsednika komisije) kot nadaljevanje Bele knjige predsednika Jacquesa Delor- sa Razvoj, konkurenčnost in zaposlitev: Izzivi in smernice za vstop v 21. stoletje. 8 Jasno je, da je to poročilo nastalo v odgovor ZDA in nji- hovemu dokumentu z naslovom Nacionalna informacij- ska infrastruktura: Agenda delovanja , ki je nastal v času predsednika Billa Clintona in podpredsednika Al Gora, ki sta bila na položaj imenovana septembra 1993. 9 Pri tem je treba omeniti, da tam, kjer ZDA govorijo o in- frastrukturi, Evropejci bolj cenijo neko globalno zamisel. Poročilo Globalna informacijska družba ima šest poglavij: 1) Informacijska služba – nove poti skupnega življenja in dela, 2) Revolucija, ki jo poganja trg, 3) Dokončanje agende, 4) Gradniki informacijske družbe, 5) Financira- nje informacijske družbe naloga zasebnega sektorja, 6) Spremljanje in dopolnjevanje. Vsebuje nekatere prodorne ideje pod naslovi: Izziv za odločevalce; Vsi skupaj za zaposlenost!; Socialni izziv: izboljšajmo kakovost življenja, izboljšajmo učinkovitost socialne in ekonomske organizacije; Nujno? Revolucija, ki jo poganja trg. Novi trgi?. Treba je predvsem pogledati pod 22. razdelek, kjer piše: “Utiranje novih poti – deset sredstev za pogon informacij- ske družbe.” Te aplikacije bi morale biti pozneje primer- jane s tistimi idejami, ki so nastale na pobudo eEvrope: