OZ 2005/3

134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 • delo na daljavo – več služb, nove službe za mobilno družbo, • učenje na daljavo – vseživljenjsko učenje za spremi- njajočo družbo, • omrežje za univerze in raziskovalne centre – poveza- va evropske pameti, • telefonske službe za mala in srednje velika podjetja (SME – Small and Medium-sized Enterprises, op. prev.) – ponoven zagon glavnega motorja za rast in zaposlovanje v Evropi, • cestno-prometno upravljanje – elektronske ceste za boljšo kakovost življenja, • nadzor zračnega prometa – elektronski zračni promet za Evropo, • omrežja za zdravstvo – cenejši in učinkovitejši zdrav- stveni sistem za evropske državljane, • elektronska ponudba – bolj učinkovita administracija za nižjo ceno, • omrežje transevropske javne administracije – boljša in cenejša državna uprava, • mestne informacijske avtoceste – informacijska druž- ba tudi v domove. IFIP-WG 9.2 (Iternational Federation for Information Pro- cessing – Working group, op. prev.) je bila delovna konfe- renca, na kateri smo se skušali pogovoriti o kulturni in de- mokratični reviziji globalne informacijske družbe. Naredili smo približno statistiko tega, kako močnó Bangemannovo poročilo zastopa interes tega slogana. Rezultat: termin demokracija ni omenjen; kultura je omenjena sedemkrat pa še to v pomenu kulturne industrije; jeziku in jezikoslovju se ne pripisuje nobene vrednosti, trgovina pa je omenjena kar stodesetkrat. Slednja ima celo svoje poglavje: tj. drugo poglavje z naslovom Revolucija, ki jo poganja trg! 10 Pozneje je šla naša tehnološka ocenjevalno raziskovalna sku- pina (CITA) še dlje od te prve zaznave. Pojasnili smo kazalce na osnovi pojavljanj sorodnih ključnih besed. Izpeljali smo kazalec javna sfera iz števila pojavitev besed, kot so javen, administracija, državna uprava, državljan, mesto, lokalen itd. Rezultati so potrdili prvo zaznavo in so prikazani v tabeli: 11 Kazalec Uvrsti- tev Ekonomske vrednote 21.7 Informacijska in komunikacijska tehnologija 17.3 Informacijska družba / Družba znanja 14.2 Javna sfera 10.8 Akterji 10.7 Uporaba 9.5 Metodologija 7.1 Zastopanost uporabnikov 6.0 Socialne vrednote 5.3 Evropske vrednote 2.5 Tabela 1: Kazalci v Bangemannovem poročilu Če pogledamo kazalec Evropske vrednote, lahko celo podvomimo o pristnosti želje po evropski poti za infor- macijsko družbo! Od akcijskega na~rta do ažurnega akcijskega na~rta Akcijski načrt iz leta 1994 je pokrival štiri področja: upra- vno-pravni okvir (54 ukrepov); omrežja, osnovni servisi, aplikacije in vsebina (27); družbeni, societalni in kulturni vidiki (5); nekatere promocijske aktivnosti (11). 12 Glavno področje je bilo upravno-pravni okvir, toda v domenah, znotraj katerih so bili ekonomski vidiki prevla- dujoči: tekmovalno okolje; standardizacija, medsebojna povezanost in uporabljivost (interoperabilnost); pristojbi- ne; pravice v zvezi z intelektualno lastnino; elektronska varnost, zakonsko zavarovanje in varnost; lastništvo medijev; zasebnost. Glede na to, da so dejavnosti, ki se nanašajo na družbeni, societalni in kulturni vidik, usmer- jene k fleksibilnim podjetjem, predloge za založniško industrijo in sporazume za regionalno sodelovanje ter skupno informacijsko družbo, to pomeni, da so zelo ohlapno povezane z resničnimi družbenimi, societalnimi in kulturnimi vidiki. Ažurni akcijski načrt iz leta 1996 je skušal uravnotežiti gibanja, narediti red, in kot je bilo poudarjeno z razli- čnimi dokumenti, v središče pozornosti postaviti ljudi. 13 Pokrival je štiri področja: 1. izboljšava poslovnega okolja, 2. investiranje v prihodnost, 3. ljudje v središču pozornosti, 4. soočenje z izzivi globalizacije. Prvo področje je v juliju 1997 zajemalo 45 ukrepov, drugo 13, tretje 26 in četrto 16. Težišče je torej še zmeraj na isti strani, vendar se zdi, da se je kljub temu skušalo doseči neko novo ravnotežje. Na žalost pa je šlo le za premeščanje posameznih dejanj iz ene kategorije v drugo. Veliko ukrepov iz akcijskega načrta s področja upravno- -pravnega okvirja je bilo sedaj premeščenih na področje ljudje v središču pozornosti v ažurnem akcijskem načrtu. Pravzaprav bi bilo bolj pošteno, če bi jih premestili na področje izboljšave poslovnega okolja! Druge glavne pobude Konferenca G7 o informacijski družbi – konferenca o informacijski družbi in razvoju (ISAD – Information Society and Development) Srečanju G7 v Neaplju v juliju 1994 je sledilo srečanje ministrov držav članic G7 in članov Evropske komisije v