OZ 2005/3

M 135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 Bruslju 25. in 26. februarja 1995 na ministrski konferenci G7 o informacijski družbi. 14 V njihovih zaključkih je bilo odobrenih osem načel za promocijo novih računalniških, telekomunikacijskih in medijskih omrežij. G7 je legitimi- rala ali podprla 11 mednarodno vodenih projektov, ki so si prizadevali pokazati potencial informacijske družbe in spodbujati njen razvoj. 15 Bruseljska konferenca je poudarila potrebo po poveza- nosti vseh držav, vključno s tistimi v razvoju. Predsednik južnoafriške republike, Nelson Mandela, in izvršni pred- sednik delegacije, Thabo Mbeki, sta sklicala konferenco Informacijska družba in razvoj (ISAD) v Midrandu, v Ju- žni Afriki, od 13. do 15. maja 1996. Na konferenci G7 nam je vsem v spominu ostala ključna mi- sel izvršnega predsednika Thaba Mbekija. Rekel je: “VMan- hattnu je več telefonskih linij kot v vsej podsaharski Afriki.“ in “Pol človeštva še ni nikoli opravilo telefonskega klica.”. Družbeni problemi? Visoki strokovnjaki in Forum za informacijsko družbo Omenjanje Bangemannovega poročila in naporov, na- slovljenih na tehnično-ekonomsko paradigmo, brez posebnega ozira na druge usmeritve z bolj specifičnimi družbenimi poudarki, ne more biti dobro uravnotežena predstavitev evropskega približevanja informacijski druž- bi. Glede teh drugih usmeritev moramo najprej omeniti t. i. Skupino visokih strokovnjakov (HLEG – High Level Group of Experts), ki jo je ustanovil Padraig Flynn, ko- misar za delo in socialne zadeve v enem od petih splošnih direktoratov. Prav tako moramo omeniti Forum za infor- macijsko družbo. Izvršni kompendij HLEG, imenovan začasno poročilo, je omenjal: “Socialna politika v primerjavi z ekonomsko politiko torej zasluži enakopravno, če ne celo večjo vlogo v oblikovanju našega prispevka k informacijski družbi. Verjamemo, da Komisija do sedaj ni namenjala zadostne pozornosti temu področju in v naslednjih razdelkih slednje bolj podrobno argumentiramo. /…/ Skupina pozdravlja pobudo Komisije, da z ustanovitvijo HLEG-a daje več- ji impulz širši politični debati, ki obkroža pojavljajočo se informacijsko družbo. Do sedaj so bile tovrstne politične debate usmerjene predvsem na tehnično področje in, ne- koliko pozneje, na zagotavljanje ustreznega ekonomskega okolja, zanemarjale pa so v širši meri druga družbena po- dročja.” 16 Zbirka dvanajstih priporočil sestavlja končno poročilo, dotika pa se vseh vprašanj, ki so še vedno odprta v procesu gradnje informacijske družbe: izobrazbe, ure- jevanja predpisov, učinkovitosti javnih servisov, razvoja fleksibilnih delovnih pogodb, upravljanja časa, ponovne prioritete polne zaposlenosti, vključevanja vseh, evropske raznolikosti, demokracije. Omenjena pa mora biti še naslednja pobuda: Forum za informacijsko družbo. Njegov glavni namen je bil “nare- diti priložnost za predstavnike različnih skupin, vključno s socialnimi partnerji, da bi prispevali k odprti debati in premislili izzive informacijske družbe, vključno z družbenimi in societalnimi vidiki, in tudi dvignili raven javne zavesti. Forum bo izdelal okvir za uresničitev infor- macijske družbe. Prav tako bo Komisiji naznanil, kateri projekti naj bi imeli prioriteto in se izvedli“. 17 Forum za informacijsko družbo je izdal tri poročila (1996, 1997, 1999). 18 Priporočila so vsebovala naslednja področja: internet za vse, ekonomski okvir za informacijsko družbo, globalno upravljanje, uporabniške in državljanske pra- vice, kulturna strpnost, vloga javnega sektorja, strpnost do okolja. “Forum predlaga uveljavitev jasne evropske poti , ki lahko veliko ponudi svetu in se sooči z globalnimi izzivi informacijske družbe. Slednje je ukoreninjeno v iskanju dinamičnega ravnovesja med različnimi in včasih med seboj konkurenčnimi zadevami in cilji. Naša načela lahko povzamemo z besedami svoboda, enakost, bratstvo, solidarnost in strpnost.” (podčrtali avtorji). Idejo evropske poti lahko najdemo ponovno v zadnjem delu Zelene knjige Živeti in delati v informacijski družbi: Na prvem mestu so ljudje (julij 1996). 19 “Države članice so razvile socialne modele s številnimi skupnimi značil- nostmi, upoštevaje močne socialne pravice in neodvisne socialne partnerje, sposobne, da prevzamejo odgovornost za delovne pogoje in pravično distribucijo. /…/ Evropski socialni model je zgrajen tako na konkurenci med podjetji kot na solidarnosti med državljani in državami članicami. Evropska informacijska družba mora biti odsev ekonom- ske, socialne in kulturne moči povezane s tehnološkimi, ekonomskimi in socialnimi vidiki pri ustvarjanju novih priložnosti za vse državljane.” Podpiranje raziskovalnih programov in promocijskih aktivnosti Informacijska in komunikacijska tehnologija (ICT – In- formation and Communication Technologies, op. prev.) je vedno dobila levji delež pri financiranju raziskovalnih programov s strani Evropske komisije, imenovanih tudi okvirni programi. Vsakdo se lahko spomni na ESPRIT (European Strategic Programme for Research and De- velopment in Information Technologies) ali RACE (Re- search and Development in Advanced Communications Technologies for Europe). Raziskovalni programi o IKT so dobili: • 42 % proračuna v drugem okvirnem programu (1987– 1991, 5.400 milijonov ECU) (ECU je predhodnik evra kot enotne denarne valute, predstavlja valuto nekate- rih razvitejših držav EU, op. prev.), • 39 % v tretjem okvirnem programu (1990–1994,