OZ 2005/3

136 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 5.700 milijonov ECU), • 39 % v četrtem okvirnem programu (1994–1998, 12.300 milijonov ECU). Program Uporabniku prijazna informacijska družba je bil v petem okvirnem programu (1998–2002) financiran s 3.600 milijoni evrov, od 13.700 milijonov evrov celo- tnega proračuna. Najprej je pokrival štiri področja: sistem in servis za državljane, nove metode dela in elektronske- ga trgovanja, multimedijske vsebine in orodja, temeljne tehnologije in infrastrukture. Za tem je prišla raziskava in dejavnosti tehnološkega razvoja splošne narave: pri- hodnje in nastajajoče tehnologije; in končno podpora za raziskovalne infrastrukture: raziskovalno omrežje. Teh- nologija informacijske družbe je bila prioriteta šestega okvirnega programa in podprta s 3.984 milijoni evrov od 17.883 milijonov evrov celotnega proračuna. Poleg tega so obstajale še druge proračunske poti, po katerih se je stekal denar za tehnologijo. V novembru 1998 je bil ISPO – Urad za projekt informa- cijske družbe preimenovan v Urad za promocijo informa- cijske družbe. Nazadnje naj med promocijskimi dejavnostmi omenimo, da je bil 30. marca 1998 sprejet večletni Program skupno- sti (1998–2002), ki bi spodbujal osnovanje informacijske družbe v Evropi. Začel se je program Promoviranje infor- macijske družbe (PROMISE – Promoting the Information Society, op. prev.). 20 Ta program je nameraval: povečati javno zavest in razumevanje potencialnih vplivov infor- macijske družbe; optimalno povečati socialno-ekonomske koristi informacijske družbe v Evropi in povečati vlogo ter ugled Evrope znotraj globalnih dimenzij informacijske družbe. Kot lahko vidimo, ta program zaenkrat še nima naslednika v okviru nove evropske politike. DRUGO OBDOBJE: OD 1999 NAPREJ eEvropa , Informacijska družba za vse eEvropa je začela delovati v letu 1999 z novim splošnim direktoratom, imenovanim Informacijska družba, kate- rega direktor je postal finski socialdemokratski komisar Erkki Liikanen pod takratnim predsednikom komisije Romanom Prodijem. eEvropa ni bila ravno dokument dolgotrajne izmenjave stališč nepristranskih oseb; pred- stavitev pobude so napisali trije administratorji, ki so bili vdani novemu splošnemu direktoratu. Prihod nove komisarske skupine je seveda povečal možnost in nuj- nost zagona takšnih ambicioznih globalnih političnih dokumentov, ki bolj spadajo v kategorijo vizij kot pa med pragmatične politike. 21 eEvropa spominja na Ban- gemannovo poročilo in na vse druge dokumente, ki so bili pred njo. Ob tem je bilo značilno, da so leta na pre- lomu stoletja hkrati leta izrazite rasti interneta v javni rabi. Tako so javne oblasti, da bi se izognile nenadzoro- vanemu, anarhičnemu ali nezaželenemu razvoju, čutile potrebo po spremembi svoje vizije o informacijski dru- žbi, saj so se vedno bolj zavedale dejstva, da je slednja, ne glede na to, koliko pozornosti posvetiš izrazu, že realnost in ne več sanje za prihodnost. eEvropa je bila sprejeta na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni marca 2000. Objavljeni cilj je bil izkoristiti izjemno priložnost oblikovati informacijsko družbo ob spoštovanju evropskih vrednot, načel in moči. 22 Splošni in objavljeni cilji pobude eEvropa so bili: • Pripeljati vsakega posameznika, gospodinjstvo, šolo, podjetje in administracijo v digitalno dobo, preprosto rečeno, online. • Ustvariti digitalno pismeno Evropo, utrjeno v podjet- niški kulturi, ki je pripravljena financirati in razvijati nove ideje. • Zagotoviti, da so programi kot celote socialno vklju- čeni, zgraditi zaupanje uporabnikov in okrepiti social- no povezanost. 23 Ustanovitveni dokument eEvrope temelji na desetih prio- ritetah za izvedbo tega ambicioznega projekta, ki ga sicer lahko primerjamo s cilji desetih aplikacij prej omenjenega Bangemannovega poročila: • privesti evropsko mladino v digitalno dobo, • omogočiti cenejši dostop do interneta, • pospešiti elektronsko poslovanje, • zagotoviti raziskovalcem in študentom hiter internetni dostop, • zagotoviti varen elektronski dostop z uporabo pamet- nih kartic, • narediti rizični kapital primerno usposobljen za viso- kotehnološko razvita majhna in srednje velika podjet- ja, • povečati e-participacijo invalidov, • povečati uporabo digitalne tehnologije v zdravstvu, • razviti inteligentni transport, • okrepiti e-upravo. Program je predstavljal cilje za obdobje od marca 2000 do konca leta 2003. Torej lahko kljub vizionarski narav- nanosti eEvrope rečemo, da je definirala in konsolidirala primerjalno preverjanje ( benchmarking ). eEvropa 2002 , Informacijska družba za vse, akcijski načrt Kot v primeru Bangemannovega poročila, je bil akcijski načrt narejen kmalu zatem, ko so napisali izvirni doku-