OZ 2005/3

M 137 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 ment eEvropa . Potreba po pisanju in sprejetju takšnega načrta je bila poudarjena med prvimi hitrimi evalvacijami in uradno zahtevana na lizbonskem vrhu. Pripravljen je bil v kooperaciji med Svetom in Komisijo in potrjen na evropskem vrhu v Feiri junija 2000 ter poimenovan Infor- macijska družba za vse ( Information society for all ). Na- črt naj bi si prizadeval vzpostaviti merila za dosego ciljev, ki so bili zastavljeni v Lizboni. Nekateri cilji, predstavljeni v izvirnem dokumentu eEvropa , so bili spremenjeni, nekateri umaknjeni in ne- kateri dodani: npr. koncept delati v na znanju temelječi ekonomiji, prav tako pa tudi ideja o evropski digitalni vsebini za globalna omrežja. Vsi cilji so doživeli lepotne spremembe, bili razvrščeni pod bolj splošne naslove ter predstavljeni na elektronski način kot e-zdravje, e-učenje, e-delo, e-vključitev itd. Vsi glavni akterji so bili jasno določeni za vsako posamezno akcijo (vključno z roki), končni rok pa je bil določen konec leta 2002. Pomembno je to, da je bil dokument eEvropa 2002 bolj precizen dokument kot njegova začetna različica. Namen je bil obuditi politiko kot dialog med postavljenimi izzivi in izpeljanimi odgovori, ki so se pojavljali pri izvrševa- nju. Za dosego ciljev so bile narejene tri delovne metode: izgradnja primernega zakonodajnega okvira, podpora iz- branim novim servisom in infrastrukturam, kooperacija in primerjalno preverjanje, kar naj bi naredili na posebnem svetu, ki bi zasedal vsako pomlad. eEvropa 2002 je okrepila željo prvotne eEvrope po do- brem postopku primerjalnega preverjanja. Komisija in Svet sta skupaj določila listo kazalcev uspešnosti. 24 Ti so bili oblikovani tako za merjenje sprememb kot merjenje vpliva uporabe eEvrope. Evalvacija pobude eEvropa 2002 Decembra 2000 je evropski svet v Nici sprejel in posodo- bil dokument eEvropa 2002 . Poleg omenjanja dosežkov na različnih področjih politike eEvrope določa dokument koncept primerjalnega preverjanja in predlaga strukturne kazalce za možno predstavitev primerjave med državami članicami z namenom, da bi ugotovili, katera ima najbolj- šo prakso. Na zasedanju Sveta v Nici je bila postavljena zahteva, da se prva ocenitev vpliva in prioritet tega pro- grama predstavi na zasedanju Evropskega sveta v Stock- holmu spomladi leta 2001. Med vrhom v Stockholmu je bilo predstavljeno poročilo eEvropa 2002 : Vplivi in prioritete. Prav tako je bil ta vrh priložnost za zahtevo, da se eEvropi da višja prioriteta na političnem dnevnem redu. Toda zakaj je to sploh potreb- no, ko pa je bila eEvropa komaj pred enim letom prenovl- jena v kredo na znanju temelječa ekonomija? Resnica je ta, da je za eEvropo že pred srečanjem Sveta v Stockhol- mu marca 2001 veljalo, da ni več najbolj popularna, kar je povedal tudi sam Frank Mather, član splošnega direk- torata in eden od treh avtorjev dokumenta eEvropa . 25 V nekaj mesecih so se prioritete radikalno spremenile. Po polomu t. i. nove ekonomije je bilo večkrat izrečeno, da lahko en sam dan reši skoraj vsako ekonomsko skrb v Evropi. Glede na to, da je to osrednja izjava za razume- vanje eEvrope , ali to prispeva tudi k prenovljeni in pre- mišljeni politiki eEvrope? To vprašanje bomo analizirali pozneje. Kot bi nemara lahko pričakovali, je evalvacija iz Stockholma dala zelo zadovoljivo oceno ob zaključku prvih nalog, ki so bile zaupane eEvropi. Naslednja vmesna evalvacija je bila narejena februarja 2002, 26 končna evalvacija procesa eEvrope 2002 pa fe- bruarja 2003, medtem ko je bil nov proces eEvropa 2005 zagnan že prej, junija leta 2002 v Sevilli. Katere so najbolj značilne točke v tej evalvaciji? Okoli 11 področij delovanja in 64 ciljev naj bi bilo doseženih pred koncem leta 2002. Komisija je izpostavila hitro rast inter- netne povezanosti, glede na to, da je povezanih “več kot 90 % šol in podjetij /…/ in več kot polovica Evropejcev”. 27 To dejstvo naj bi se nanašalo na padec cen za dostop do interneta (kar se razume kot naslednji zadovoljivi cilj) in na ustanovitev obsežnih in hitrih raziskovalnih stebrov po svetu (t. i. GEANT) (GEANT je ime za povezavo znan- stveno-raziskovalnih omrežij, op. prev.) in možnost osno- vnih servisov e-uprave v vsaki državi članici. Naslednji zadovoljiv element, ki ga izpostavlja Komisija, se nanaša na uvedbo kompletnega zakonskega okvira za elektron- ske komunikacije in trgovanje. Njegova kakovost ni bila odvisna od tega, da ga je konkretno upravljala eEvropa . 28 K temu se bomo pozneje še vrnili. “Cilj konkurenčne, na znanju temelječe ekonomije je še vedno nekoliko oddaljen, toda eEvropa je položila trdne temelje”. 29 Največje nezadovoljstvo ob akcijskem načrtu eEvropa 2002 je šlo na račun stagnacije v povezovanju med socialnimi skupinami (mišljena je npr. tradicionalna razlika med moškimi in ženskami) in državami članicami. Pri tem gre za nespremenjen položaj na področju digi- talne pismenosti delavcev, za nezadostno uporabo infor- macijske in komunikacijske tehnologije in elektronskega poslovanja v majhnih in srednje velikih podjetjih. Akcijski načrt eEvropa 2005 – Informacijska družba za vse Novi akcijski načrt, ki je bil sprejet na vrhu v Sevilli juni- ja 2002 temelji na petih glavnih postavkah: