OZ 2005/3

138 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 • moderni in online javni servisi (e-uprava, e-izobraže- vanje, e-zdravje) za okrepitev njihove storilnosti in dostopnosti, • promocija dinamičnega okolja za e-poslovanje, • varna informacijska infrastruktura (e-varnost), • precejšnja razpoložljivost širokopasovnega dostopa po konkurenčnih cenah, • primerjalno preverjanje in ugotavljanje najboljše prakse. 30 Ta novi akcijski načrt je bil predviden za obdobje 2003– 2005 in je temeljil na bolj omejenem številu akcij in ci- ljev, ki jasno sledijo postavljeni lizbonski strategiji; ta je predvidela do leta 2010 Evropo konkurenčne in dinamič- ne ter na znanju temelječe ekonomije. Načelo, ki mu ta načrt sledi, je jasno: v informacijski družbi obstaja velik, toda neizkoriščen potencial za večjo konkurenčnost in iz- boljšanje kakovosti življenja. Za zvišanje tega potenciala je kot ključni dejavnik prepoznan širokopasovni in večni- vojski dostop. Naloga, ki je glede tega naložena eEvropi , je vzpodbujati ustvarjanje servisov in infrastrukture ter razvoj v smeri ustvarjanja ugodnega okolja za zasebne investicije tako, da bo to okolje sposobno ustvarjati in krepiti pozitivne povratne informacije. 31 Namen je torej krepiti servise (e-uprava, e-izobraževanje, e-zdravje, e-poslovanje), prav tako pa tudi infrastrukturo, ki je potrebna zanje (širokopasovni dostop, varnost). Štiri vrste orodja so namenjene za dosego tega splošnega cilja: • splošna politična merila zakonodajne narave, • merila, ki olajšujejo izmenjavo uspešnih praks, • primerjalno preverjanje in splošna koordinacija obsto- ječih politik (pod vodstvom upravljalske skupine). Ko so servisi upoštevani, je poudarek na ustvarjanju (ustreznih) vsebin, ki bi zanimale ljudi. V ta namen bo eEvropa 2005 sledila programu e-vsebine (eContent), ki je bil vzpostavljen z eEvropo 2002 . Namen tega pro- grama je podpirati “povečano razpoložljivost, uporabo in distribucijo evropskih digitalnih vsebin” ter za vse izboljšati “dostop do visokokakovostnih digitalnih vse- bin na svetovnih omrežjih, v mnogih jezikih“ vključno z državno-upravnimi zadevami, seveda brez že obstoječih digitaliziranih vsebin. 32 Proračun, ki ga je evropski par- lament predvidel v ta namen za obdobje 2003–2004, bi znašal 51,5 milijona evrov. Kaj pa problemi družbene vključenosti? Medtem ko je eEvropa poudarjala problem širjenja internetne poveza- ve po vsej Evropi, je videti, kakor da je to povezanost v eEvropi 2005 jemljejo kot samo po sebi umevno. V Smereh delovanja (Action lines) je trenutno zelo malo zapisano o podpori ali ukrepih, ki bi spodbujali družbeno vključenost. Osnovna skrb za digitalno pismenost je komajda omenjena, enako tudi točke za dostop do inter- neta (PIAC – public internet access point) ali do spleta. Čeprav Erkki Liikanen načeloma zahteva, da mora biti vsako dejanje eEvrope 2005 “povezovalno, da bi bilo učinkovito” in da “mora imeti vsak državljan ne glede na svoj osebni ali geografski položaj koristi, ki jih ponuja na znanju temelječa družba”, nas mora prav zato zanimati nedvoumno neskladje med deklariranimi cilji in izbrani- mi orodji za delovanje. 33 Koncept Informacijska družba za vse lahko skoraj v celo- ti gledamo skozi podporo širokopasovnemu dostopu in različnim načinom dostopa – slednje opravičuje trditev, da vsak ne bi bil sposoben kupiti in uporabljati osebnega računalnika, čeprav se zdi, da vmesni pregled eEvrope 2005 , izveden v letu 2004, več pozornosti namenja vidiku vključenosti glede na zaključke različnih ad hoc posveto- vanj. Ocena pobude eEvropa 2002 je napovedala, da “se bo naslednja faza, eEvropa 2005 , osredotočala na povečanje učinkovite rabe interneta: več e-trgovine, več učinkovi- te rabe pri pouku, več rabe v državni upravi itd.”. 34 Ta argument o učinkoviti rabi je dokaj nenavaden in skrb vzbujajoč. 35 Si lahko predstavljamo države, ki silijo go- spodinjstva v opremljanje s televizijskimi aparati in po- tem zahtevajo od ljudi, da ji v resnici uporabljajo? Vedeti moramo, da odkar je eEvropa preudarno izbrala, da bo spodbujala trg, je ta razlog vse prej kot logičen: če želi- mo, da industrija razvija in pospešuje nove vrste uporabe, ne glede na končni cilj (izobraževanje, konkurenca, druž- bena vključenost ali vse troje hkrati), je treba le finančno pomagati, da se napolnijo pipe. To je trenutno osnovna argumentacija eEvrope 2005 : za bolj učinkovito rabo računalnikov je treba izboljšati izobraževanje in strokovno znanje, da bi se s tako po- večala produktivnost in konkurenčnost v ekonomiji EU kot celoti. Končni cilj politike eEvrope brez dvoma ostaja v pretežni meri mehaničen in ekonomski, nikakor pa ne političen: izboljšati konkurenčnost Evrope. 36 Posodobitve programa eEvropa 2005 Kot smo že pojasnili, sta obstajali pomanjkljiva poveza- nost skupne evropske politike za informacijsko družbo in pomanjkljiva panevropska finančna podpora za akcijski načrt eEvropa . Za obdobje 2003–2005 je bil zagnan po- seben program MODINIS, ki naj bi skrbel za “finančno podporo izpeljave akcijskega načrta eEvropa 2005 ”. 37 Program MODINIS se je pojavil tudi zato, da bi dopolnil postopek primerjalnega preverjanja z bolj kakovostnimi kazalci teh učinkov: pomanjkljivost na tem področju je