OZ 2005/3

M 139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 opazila tudi Komisija, potem ko je opravila vmesno eval- vacijo eEvrope , februarja 2004 pa je njeno opažanje potr- dil tudi Svet. To opažanje se je nanašalo na pomanjkljivo povezavo med kazalci in cilji, ki jih je postavila za merilo eEvropa 2005 . Kakor koli že, pogrešamo lahko bolj splošno prevetritev samih ciljev eEvrope 2005 . Odprta razprava bi morala pokazati na pomanjkanje volje za njihovo izvrševanje. Tako pa je posodobitev akcijskega načrta omejena zgolj na ponovno ureditev te zadeve. Toda, če bi zdaj pisali nove usmeritve, bi bilo videti, kot da so se prej zmotili. Tako pa ostaja ta posodobitev “samo serija pripravljalnih korakov k ustanavljanju novega političnega okvira za usmeritve informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi”. 38 Posodobitev vsebuje formalne spremembe v retoriki: predlaga pristop, ki temelji na zahtevah, poleg tega pa navaja, naj bi merili vpliv informacijske družbe glede na učinkovitost kot tudi kakovost dela … in življenja (skupaj z državljanskimi in državno-upravnimi vidiki). Upamo lahko, da njihov koncept zahtev in e-vključevanja ne bo ostal samo instrumentalne narave. Govori se na pri- mer, da se pri vmesni evalvaciji glede potreb kmetijskih in izoliranih regij za pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov postopa na znameniti keynezijanski način … Četudi bi se torej strinjali s tem, da je ideja vključevanja sama po sebi cilj, se je še zmeraj smiselno vprašati, ali je lizbonska strategija res najbolj vsestranski, socialno usmerjen način za obravnavo te vključenosti in potreb. Za nove fragmente v tej politiki se navsezadnje tudi zdi, da krepijo vlogo in navzočnost različnih udeležencev pri oblikovanju same politike, kar je t. i. tradicija v naši Evropski poti do informacijske družbe … Nadzorna sku- pina eEvrope , kakor tudi program MODINIS, bi morala služiti takšnemu zbirnemu prostoru, ki bi razširjal dobro prakso in gradil uporabniška omrežja. Celotna presoja ugotovitvenega postopka za eEvropo Glede evalvacije eEvrope 2005 moramo pripomniti, da je Evropski svet za telefonijo (European Telecom Council) decembra 2002 sprejel prenovljeno metodologijo in sez- nam kazalcev učinkovitosti, kar je predlagala Komisija. V primerjavi s kazalci eEvrope 2002 , se novi kazalci zdijo natančneje določeni. 39 Prav tako vsebujejo nepo- sredno primerjavo z državami zunaj EU. Kot v preteklosti se primerjalno preverjanje in ocenjevanje izvedeta vsako pomlad. V splošnem pa se je na osnovi evalvacij izkazalo, da ti kazalci niso primerni za delovanje eEvrope. 40 So namreč zgolj splošni kazalci, preveč pomanjkljivo oblikovani, da bi lahko predstavljali zadovoljivo primerjalno preverjanje zaukazanih smernic. Pravi vpliv meritev, izpeljanih iz akcijskega načrta eEvrope , tudi ne more biti ločen od dru- gih glavnih dejavnikov, kot so ekonomski rezultati kupne moči ali podatki o inflaciji. Težko je na primer pravilno povezati odstotek vsakodnevnih uporabnikov interneta s samo eno od točk akcijskega načrta eEvropa . Uporaba takšnih splošnih enodimenzionalnih orodij bi vodila do preveč subjektivne interpretacije. Vprašanje poraja tudi dejstvo, da je namesto raziskoval- nega inštituta ali neodvisne javnosti glavni nadzornik tisti, ki naj bi se ga pravzaprav nadzorovalo (Komisija). Svet bi moral jamčiti, podpirati in izvrševati rigorozni nadzor na ta način, da bi delegiral nadzorno oblast – vključno z defi- niranjem standardov učinkovitosti – neodvisnemu odboru (komiteju). Okrepljena vodstvena skupina za eEvropo – skupina, ki ji je eEvropa naložila koordinacijo obstoječih politik glede informacijske družbe – bi lahko bila jedro, iz katere bi lahko naredili specifično ocenjevalno organizacijo kot njeno podružnico. Ta vodstvena skupina je konkreten primer tega, kar politologi imenujejo novo vodstvo: vkl- jučuje predstavnike iz uradnih instanc in iz t. i. interesnih skupin ali civilne družbe – četudi morda nima kakšne glo- blje demokratične legitimnosti. To bi moralo biti temeljito proučeno. Kljub temu zelo dobrih ocen samemu procesu evalvacije eEvrope ne bi smeli dati, vsaj dokler je izmenjava do- bre prakse in primerjalno preverjanje preprosto dodano opravilom eEvrope (poleg političnih ukrepov in celostne koordinacije obstoječih politik). Glede na smeri delovanja bi lahko bila povečana uporabnost dobrih, selekcioniranih vrst prakse, ki bi bile preoblikovane v navodila, analizira- na in razširjena. 41 Uspešno funkcioniranje primerjalnega preverjanja bi olajšalo to selekcijo. Informacijska družba: Kako doseči dobro uravnoteže- no razpršenost po državah članicah in kandidatkah? Nobena specifična dejavnost ni bila izpeljana iz uspešnih verzij akcijskih načrtov eEvrope na ta način, ki bi zagoto- vil skladen razvoj in širitev po državah članicah. Namesto tega moramo priznati, da obstajata center in periferija glede razvoja informacijske družbe. Grčija in v manjšem obsegu Španija, Portugalska, Italija in Francija se ne mo- rejo primerjati z Norveško, Švedsko, Dansko ali Irsko. 42 Ta problem je omenjen tudi v akcijskem načrtu eEvropa 2005 : države članice bi morale podpirati širši razvoj na manj razvitih območjih. K temu bomo dodali samo en komentar, da je tovrstna podpora širjenju v eEvropi 2005 razumljena kot zdravilo za vse bolezni.