OZ 2005/3

140 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 Evropski regionalni razvojni sklad (ERDF – European Regional Development Fund) je razvil politiko za dvig medregionalne konkurence (poleg strukturnih skladov, ki bi lahko bili dodeljeni nekaterim e-projektom). Za obdo- bje 2000–2006 je ta razvojni sklad določil, da bo podprl projekte glede na eno ali največ tri specifične domene. Te domene so: • na znanju temelječe regionalne ekonomije in tehnolo- ška inovacija; • regija eEvropa: informacijska družba in regionalni razvoj; • regionalna identiteta in trajnostni razvoj. 43 Predvideno je, da bi v ta namen do leta 2006 dali približ- no 400 milijonov evrov, večinoma v okviru sofinanciranja regionalnih projektov ob spoštovanju dopolnilnih načel. Če se sklicujemo na komisarja Barnierja, je poudarek na konkurenčnosti in trajnostnem razvoju. Periferne regije – tako geografsko kot v stopnji e-razvoja – ne smejo čuti- ti odrinjenosti. 44 Kar se tiče novih držav članic, ki naj bi bile priključene leta 2004, jim je bil dan pomemben pogoj v Stockholmu junija 2001: pridružitev k akcijskemu načrtu eEvropa + 2003 . 45 Slednji je skušal “zrcaliti prioritetne cilje in name- ne eEvrope ”, a hkrati “pripraviti orodje za delovanje glede na specifične položaje v državah kandidatkah”. Jasno je, da je pomemben poudarek na liberalizaciji in uveljavitvi že sprejetega pravnega okvira EU. Poudarek je na izvornih prioritetah eEvrope : cenejši (nekatere regula- cije cen naj bi bile dovoljene) in hitrejši internetni dostop, razvoj strokovnega znanja in spodbujanje uporabe. Dokler investiranje teh držav v skupno politiko še ne bi moglo biti visoko, se jih spodbuja, da poiščejo vire financiranja v pro- gramih PHARE (Program Phare je pobuda EU, ki zagota- vlja državam srednje in vzhodne Evrope finančno pomoč za podporo procesa ekonomske preobrazbe, hkrati pa jim pomaga okrepiti njihove ‚novooblikovane’ demokratične družbe, op. prev.) in mednarodnih finančnih institucijah. Poročilo o napredku je bilo javno objavljeno junija 2002 in je pokazalo najpomembnejše razlike med pridruženimi članicami (in kandidatkami, kot so Bolgarija, Romunija, Turčija) glede vključenosti v informacijsko družbo ali kakor koli to že imenujemo. Temeljni problem je cena telefonskih klicev in zanesljivost tradicionalnih analognih povezav, poleg dejstva, da pri njih do sedaj ni bila razvita ali načrtovana še nobena druga infrastruktura za množično povezovanje. Litva, Latvija, Slovaška in Madžarska prav tako kažejo dramatično podobo glede cen dostopa, digital- ne pismenosti ali prodora računalnikov v šole. Nekdo bi se lahko mogoče pretvarjal, da obstajajo bolj pomembni in nujni kazalci od slednjega. Toda, poleg te trditve je situ- acija bolj kot ne simbolična za izzive, s katerimi se mora soočiti širitveni proces. 46 Politika EU do perifernih držav utegne veljati za dopol- nilno dejavnost in za legitimno skrb zaradi priprav v zve- zi s povezovanjem, vse dokler lahko pomembne vrzeli – na različnih političnih področjih – ovirajo širitveni pro- ces. Medtem ko je entuziastična literatura zaupala v idejo, da lahko prihod informacijske družbe reši regionalne razlike, nekatera osnovna, elementarna ekonomska nače- la in realnost trga kažejo, da še zdaleč ni tako: nekatere maloštevilne (oligopoly) strukturne, kulturne, pravne in ekonomske ovire imajo pri tem negativno vlogo. Paschal Preston je zagovarjal manj ekonomizma v strategiji EU. So bile podobne zahteve sploh kdaj slišane? 47 Informacijska družba: politični elementi ob eEvropi Komu so dokumenti t. i. strategij, kot je eEvropa , name- njeni? Pozivajo države članice, da uresničijo ambiciozne obveze. Naslovljene so tudi na zasebni sektor, ki ga va- bijo, da sodeluje s Komisijo in z državami članicami za- sleduje iste cilje. Ti dokumenti kažejo, kakšno pobudo bo Komisija prevzela ali bi jo želela prevzeti. In nenazadnje predstavljajo bolj idealistično urejen pristop k evropski politiki do informacijske družbe. 48 Toda noben specifični sklad ni direktno namenjen eEvropi ! Sredstva za uspešne načrte eEvrope so zago- tovljena poljubno iz splošnih političnih dokumentov, ki urejajo posebne evropske prioritete. Toda morajo biti potem še konkretno razporejena po posebnih raziskoval- nih programih, nastalih na pobudo Evropskega splošnega direktorata (European DG), ki ni noben drug kot Splošni direktorat za informacijsko družbo (Information Society DG), držav članic ali drugih nivojev odločanja, tako da se lahko potem širše evropske akcije uresničijo iz teh obsto- ječih ali prihodnjih programov. Glede eEvrope 2005 je treba reči, da bo nove programe predlagala in finančno podpirala Komisija. Akcijski načrt računa tudi na to, da bo Komisija podprla že obstoječe programe, za katere bi bilo možno, da se nadaljujejo v prihodnosti. Tako je npr. v primeru programa e-vsebine, 49 programa eTEN (Trans European Networks – transev- ropska omrežja, op. prev.), ki je bil ustanovljen leta 1997 in prav tako skrbi za pomoč pri ustanavljanju in razvoju e-servisov (večinoma javnih servisov) za transevropske cilje na osnovi družbene vključenosti. 50 Ta program je izpeljan iz politike transevropskega omrežja (Trans Eu- ropean Network policy). Program IDA (Interchange of Data between Administrations – Izmenjava podatkov med administracijami, op. prev.), zadolžen za interoperabilnost med različnimi administracijami, je naslednji pomemb- nejši program, ki je bil ustanovljen, da bi pripeljal eEv- ropo do konkretnih akcij. Akcijski načrt eEvropa 2005 prav tako pričakuje, da bo nadaljeval dediščino programa PROMISE (Promoting the Information Society in Europe