OZ 2005/3

M 141 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 – Promoviranje informacijske družbe v Evropi, op. prev.) iz obdobja 1998–2002, ki skrbi, kot smo omenili v anali- zah prvega obdobja, za promocijo in spodbujanje infor- macijske družbe in njenih v javnosti najbolj obetajočih sredstev, za analizo odnosov med vsemi informacijsko- družbenimi področji (societalnim, ekonomskim, pravnim) in za povezanost različnih nivojev državne uprave z za- sebnimi partnerji. Novi (šesti) okvirni program EU (FP6 – Framework Pro- gramme 6) je predstavil ambiciozno prioriteto tehnologij informacijske družbe (IST – Information Society Techno- logies, op. prev.) in program, ki bo subvencioniran z nič manj kot s 3.984 milijoni evrov. Ta tematska prioriteta bo v večji meri namenjena izvedbi evropske politike za informacijsko družbo. Ambicija tega programa je, da gre celo dlje od prioritet eEvrope 2005 . Naklonjen je prido- bivanju trajne podpore s strani industrijskega sektorja, saj se zavzema za široka partnerstva ter za to, da koncepte podjetij skupaj z njihovo strojno opremo vključi v inte- grirane projekte in t. i. omrežja odličnosti. Globalni cilj prioritete tehnologij informacijske družbe je s socialnega vidika skozi program FP6 videti celo bolj obsežen in ambiciozen kot sam akcijski načrt eEvropa . Realnost bo sicer pokazala, kako se da te dobre namere prevesti v projekte in prakso, toda cilj krepitve socialne povezanosti se je tokrat le pojavil na istem nivoju kot razvoj in trajna konkurenčnost in ni podvržen prosti presoji in dobrim na- meram nekje v ozadju, kot je to v primeru eEvrope . 51 Pomembno je, da se eEvropa 2005 , ki je sedaj postavljena ob bok tem transevropskim programom, zanese na svojo prepričljivo moč in na široko lestvico prevzetih prepri- čanj in ciljev, da bodo le-ti postali realnost. Večina držav članic je že prevzela nacionalne načrte, ki bolj ali manj temeljijo na ideologiji eEvrope , kar velja tudi za vseh deset novih članic. Poleg vseh teh elementov povezanih z eEvropo , je po- dročje informacijske družbe v Evropi oblikovano s po- membnim pravnim okvirjem, ki ima, ali bo imelo, velik vpliv na Evropejce, na državne in poddržavne politike in akcije. 52 Namen razvijanja primernega pravnega okvira je zagotoviti skladni razvoj in širjenje usmeritev (kot je eEvropa ) po vseh državah članicah. V tem smislu mora- mo omeniti posebno učinkovitost EU. Uspela je v raz- vijanju celostnega upravno-pravnega okvirja, ki je veliko bolj povezan od ameriškega. 53 Zadnja zakonodaja (kot tudi skoraj vsaka ameriška zakonodaja, ker so po naravi reaktivne) je nastala po logiki nasprotovanja (konfron- tacije) in je zato naletela na veliko večji odpor. Zato je evropski način pokazal boljše in bolj trajne rezultate od ameriškega na področjih, kot je liberalizacija telekomuni- kacij, zasebnost ali intelektualna lastnina, kljub temu da se lahko evropski sistem zdi komu preveč formalen. To je najbrž deloma zaradi narave evropskega pravnega siste- ma, ki bolj spremlja kot obvezuje ali prepoveduje. 54 To pa ne pomeni, da kritik nihče ne sliši, k čemur se bomo vrni- li pozneje. Naj omenimo, da je tragični teroristični napad na ZDA, ki se je zgodil 11. septembra, pripeljal do še bolj nekonstruktivnih pravnih potez – kot so na primer tiste, ki so opredeljene v Domovinskem zakonu (Patriotic Act). POSKUSNA OCENA: KATERE POLITIKE IN ZAKAJ? Splo{na filozofija Kot je razvidno iz naših analiz, informacijske družbe na začetku niso kaj dosti zanimali kulturni, socialni in celo državno-upravni, politični in societalni vidiki. Po- buda, ki jo poganja trg, kot smo pokazali, je bila pretežno tehnološka, mehanična in ekonomska. Skupina šefov izvršnih uradov (CEO – Chief Executive Officer, op. prev.) računalniških podjetij v ZDA je leta 1995, tik pred bruseljskim srečanjem, dejala: “Spustimo zasebni sektor na voznikov sedež.” 55 Prav tako vlada prepričanje, da sta digitalna doba in in- formacijska družba neizogibni: vanjo moramo pripeljati ljudi in to je tudi njihov interes za prihodnost. Zakon je vse, kar je elektronsko: e-izobraževanje, e-učenje, e-zdravje, e-delo, e-uprava... so velike besede, ki prevla- dujejo v sedanji retoriki! V istem času smo pri primerjalnem preverjanju zaznali šibkost socialnih kazalcev. Vse je bilo mišljeno v duhu tržnosti, širitve ekonomskih modelov, interes za večje ekonomske izboljšave pa je bil bolj mlačen, kot smo že omenili. Isto lahko rečemo za pravni sistem. 56 Naj na kratko obu- dimo logiko razvoja evropskega regulativnega okvira. Rečeno je bilo, da bodo gradili zaupanje, toda v čem in za koga? Prva pravna intervencija je zaščitila intelek- tualno lastnino in z njo povezanih pravic, šlo je, kot je pisalo v samem Bangemannovem poročilu, za zaščito naložb tistih, ki bodo v prihodnosti oskrbovalci servisov in informacij. Varovanje investitorjev zagotavlja priso- tnost vsebin na internetu. Dogovarjanje ( transaction ) med strokovnjaki (B to B) ali z uporabniki (B to C) mora biti šele razvito. Da bi to dosegli, bi bilo treba partnerje pomiriti glede identitete njihovih nasprotnikov pri dogo- varjanju, tudi glede pristnosti sporočil, ki jih prejmejo, in zagotavljanja zaupnosti. Pravna ureditev, ki bi upoštevala elektronske podpise, jim priznala isto vrednost kot pisnim podpisom in dala s tem elektronskim dokumentom isto veljavo kot pisnim, bi bila rešitev za to. Naslednji korak: zaščita investicij in dogovorov prav tako zahteva sposo- bnost odkrivanja prepovedanih projektov na internetu in