OZ 2005/3

142 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 učinkovito kaznovanje krivcev. Konvencija o kibernet- skem kriminalu (Convention on Cybercrime, op. prev.), ki so jo potrdili člani Sveta Evrope pa tudi Avstralija, Kanada in ZDA, je naredila internet bolj zanesljiv in za- upen! 57 Največja razlika med Evropo in ZDA bi lahko bila pri vprašanjih s področja svobode izražanja in zaščite zaseb- nosti. Prve misli glede prvega obdobja: tržna Evropa Prvih pet let t. i. Programa informacijske družbe je bilo odločilnih v oblikovanju današnje evropske družbe. Al- varo de Miranda in Morten Kristiansen sta to obdobje analizirala kot obdobje nestrpnosti med socialno Evropo in tržno Evropo. 58 Njune analize nismo uporabili samo za prvo, ampak tudi za t. i. drugo obdobje. Bangemannovo poročilo je v čistem leksikografskem smislu dokaz za to, kar smo pokazali že prej. Analize programa eEvropa podpirajo te rezultate. Toda več kot besede pomenijo rezultati. Evropa se je odločila, da bo govorila o globalni informacijski družbi, medtem ko so drugi (ZDA in G7) omenjali nacionalno ali globalno infrastrukturo. Korak k družbi je pomenil, da se bo treba soočiti z izključujočim tehnološkim, mehaničnim in ekonomskim determiniz- mom. V nasprotnem tvegamo, da se nam obeta hitro družbeno nazadovanje. Naslov Bangemannovega poročila sam zase izpostavlja povezavo med informacijsko družbo in globalnim (franc. ‘planetaire’). 59 Kakor hitro je pojem informacijske družbe uradno pri- znan, se zgodi, da dobi vloga zasebnega sektorja vpliv na družbene, socialne in javne oblasti. Alvaro de Miranda in njegova skupina so vztrajali pri odločevalskem karakterju Bele knjige Jacquesa Delorja o razvoju, konkurenčnosti in zaposlenosti, ki je po njihovem mnenju tudi najbolj vplivna listina in vir, “iz katerega naj bi izhajali vsi drugi dokumenti”. 60 Ta Bela knjiga se sooča z dramatičnim porastom brezposelnosti v Evropi, vendar pojasnjuje, da je brezposelnost nastala v bistvu zaradi socialnih politik (regulacija in zaščita delovnega trga, politike javne bla- ginje …) kar zmanjšuje evropsko konkurenčnost. Zaradi tega je liberalizacija postala glavna in ključna beseda. Socialne politike ne bodo več dolgo v ospredju politik informacijske družbe in nekatera poročila, kot sta na primer poročilo Skupine visokih strokovnjakov (HLEG – High Level Group of Experts) ali poročilo Foruma za informacijsko družbo (ISF – Information Society Forum) so le še avtsajderske pobude ali ukradene priložnosti. Presenetljivo, HLEG in ISF sta kar izginila iz scene nove eEvrope . Kot je poudaril Bernard Cassen, je bila eEvropa ustanovljena v smislu eEvropa, Inc. (inc. – incorporated, op. prev.): Cassen je komentiral članek iz časopisa Fi- nancial Times z naslovom A corporate Plan for Europe, Inc. 61 Čeprav sta HLEG in ISF vztrajala, da se je treba odločiti, se zdi, da Komisija zdaj ponuja pravzaprav zgolj lastno prilagoditev nastalemu položaju. V uradnih dokumentih so besede kot na prvem mestu so ljudje ali v središču pozornosti so ljudje zgolj prefinjene in zapeljive metafore, ki skrivajo prave prednostne inte- rese v ozadju politike. Tradicionalna socialna Evropa je na široko odprla vrata t ržni Evropi , ne da bi med njima obdržala običajno ravnotežje. Zdajšnja debata o evropski ustavni pogodbi podpira naše dojemanje. O legitimnosti eEvrope Evropa je trenutno glede splošne politike za informa- cijsko družbo opremljena le z verigo akcijskih načrtov eEvropa . Vprašati se moramo, kje najdemo legitimnost takšne politike, ki teži h globoki spremembi življenja vseh evropskih državljanov. Zakaj nas evropska politika do informacijske družbe spo- minja na moderne države iz tridesetih let 20. stoletja in nji- hovo keynezijansko podjetniško držo? Je trgom spodletelo pri pripravi avtonomne in samourejajoče ( self-regulated ) rešitve glede socialnega prevzema informacijskih komu- nikacijskih tehnologij (deloma zaradi preobsežnosti)? In naj zato, da se bodo stvari spremenile, kot najprimernejša politična raven reagira prav EU? Je Evropa postala takšna kot vsi drugi politični sistemi, pri katerih se intervencija v tehnološki razvoj razume kot nenaravni poseg, ker želi vsaka politična usmeritev pri teh stvareh postaviti sebe za zunanjega ponudnika vsem drugim? Je Evropa sistem, ki je ujet v močne skupine in razredne interese? 62 Politika EU je logična posledica in nadaljevanje tradi- cionalnih evropskih raziskav, konkurenčnosti in pobud industrijske politike. Mislimo, da je prav tako dedič ti- stega, kar je postalo znano kot evropska pot v ustvarjanju politike: močna pravna zgradba, perspektivna politika z močnim delovnim okvirjem in roki ( agendo ), med seboj povezane politične obveze. Obstaja pri tem kakšen demokratični nadzor? Nič večji kot pri drugih vidikih evropske politike. V prvih mesecih eEvrope je Splošni direktorat za informacijsko družbo do- volil obiskovalcem, da pregledajo in pokomentirajo splet- no stran eEvropa . Na žalost je bil to neroden poizkus, da bi vpletli državljane – v najboljšem primeru uporabnike in zainteresirane. Poleg dejstva, da je bil to bolj način dati nekomu dober občutek namesto demokratične ocene, je treba omeniti še to, da v resnici ni bil predviden noben postopek za evalvacijo in uporabo povratne informacije. Izdanih je bilo zgolj nekaj poročil, na primer o vplivu strategije eEvrope na razvoj in zaposlenost. 63