OZ 2005/3

144 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 ničnega vidika zdi preprosto zgraditi komunikacijsko Evropo, več je težav na dejanski vsebinski ravni. 69 Napor, ki ga mora EU vložiti glede svojih komunikacijskih siste- mov, mora biti po Woltonu polariziran v dve dimenziji: v bolj eksplicitne (in transparentne) komunikacijske si- steme, ki jasno kažejo moč in slabosti Evrope in evrop- skih politik; na drugi strani pa manj institucionalizirane, formalne, reklamirane komunikacijske sisteme od tistih, ki so jo prikazovali modeli zadnjih 35 let. Če je bila identiteta v prejšnjih desetletjih in stoletjih prvi pogoj za današnje komunikacijske sisteme, morajo slednji zdaj pomagati pri krepitvi identitete. 70 Če se drugače izrazim; vprašanje je, ali se izrazi, kot je eEvropa in informacijska družba, res vsem lepo slišijo, tudi tistim neizobraženim in neukim državljanom? O naravi pobude eEvropa Leto 1999 je skupaj z eEvropo pomenilo, da je evropski diskurz o informacijski družbi dobil večjo težo in poli- tično konsistenco. Ker se je zdel tržni vidik v eEvropi manj pomemben kot pri njenih predhodnikih, ne moremo mimo tega, da so družbena in socialna premišljevanja obarvala to, čemur pravimo načrt, ki ga poganja trg. Po našem mnenju takšna izbira nikoli ni bila vprašanje vse od takrat, ko je bila v Delorjevi Beli knjigi sprejeta za vodilo. Namesto tega nekatere izjave jasno kažejo, da bo skrajne in dolgotrajne odklone v strategijah le stežka spremeniti. Zabeležimo lahko, da prihaja do primerov učinkovite uporabe politik takrat, ko je uradniška disku- sija opravljena precej časa po diskusiji s strani kritične mase v javnosti in ob upoštevanju le-te. 71 Pri obravnava- nem pa se dejansko zdi, kot da je prevzem informacijske in komunikacijske tehnologije edina pot, ki mora biti upoštevana pri domnevno edinem problemu: kako pobeg- niti iz klasičnega scenarija ‘od kokoši do jajca’ in vstopiti v internetno ekonomijo. 72 Zadnji elementi evropske politike za informacijsko družbo ohranjajo isti konvergentni diskurz. S svojimi predhodniki (ki so bili do določene mere, kot smo deja- li, povezani z razpravami v ZDA) ima eEvropa skupni znani načrt. 73 Ali ostajamo v isti glavni smeri, značilni za devetdeseta leta, tj. gradnji velikih infrastrukturnih projektov na medsektorskem nivoju, ki je sledila trendu politične intervencije v razvoj srednje industrije? 74 Kakor koli in ne glede na dovršenost lizbonske strategije je naše stališče, da eEvropa ni uspela oblikovati jasne politične in na državljane usmerjene strategije. Vidimo lahko, da eEv- ropa vodi nekam, ne vemo pa, kam natančno. Nekateri celo trdijo, da naj bi bila eEvropa bolj sramota Komisije kot pa strategija … 75 Kljub temu da obžalujemo odso- tnost nekaterih ključnih elementov, je ta politika pred- vsem diskurz, ki mora obstajati zato, da sproži dobrodoš- lo evropsko vizijo in izziv. Malo je takšnih, ki bi želeli, da ostane tako, kot je. To je toliko bolj res, če upoštevamo močno gibanje k ne- materializaciji vsakdanjih aktivnosti, kar temelji na aku- mulaciji znanja, porastu elektronskih naprav, medsebojni povezanosti in pospešeni difuziji digitalnih tehničnih aplikacij na povečanem številu različnih področij. 76 Tukaj ima resnično glavno vlogo tehnični napredek, ki pa ga ne smemo omejiti na t. i. tehnološki determinizem! In tako obstaja še bolj nujna potreba po (ustreznih) politikah v teh zadevah. Če na kratko ponovimo; narava akcij eEvrope na splošno ostaja po zgledu trmastih klasičnih vizij, proizvedenih znotraj administrativnih krogov, in v iskanju legitimnosti ob pomoči izbranih strokovnjakov, z vizijo nedoločnih akcijskih načrtov in okrašena z nekaterimi socialnimi in demokratičnimi domenami. In kljub volji, da bi stvari spremenili širše, kljub ambicioznim in različnim ak- cijskim načrtom, ostaja niz akcij v ta namen majhnega obsega in pogosto omejen na majhno število demonstra- torjev. 77 Ustreznost prave politike se bo sicer pokazala na lokalni ravni, vendar bo po drugi strani prav tako prispevala k bolj harmoničnemu globalnemu razvoju. Ob upoštevanju tega je bolj kot ustanavljanje novih med- narodnih instanc pomembno to, da podpremo obstoječe z jasnejšimi, trajnejšimi pravili in navodili. Reference [1] History, Towards the Information Society, http://europa.eu.int/ ISPO/basics/i_history.html, updated on 02/03/01. [2] The Information Society Homepage, http://europa.eu.int/informa- tion_society/. [3] Commissioner from 1989 to 1999. [4] President from 1999 to 2004. [5] Information Society Forum, A European way for the Information Society, 3 rd annual report, 1999, http://europa.eu.int/ISPO/policy/ isf/i_documents.html. [6] Communication from the Commission to the Council, the Europe- an Parliament, the Economic and Social Committee and the Com- mittee of the Regions – The Information Society: From Corfu to Dublin “The new emerging priorities”; COM(96)395 final of 24 July 1996. Europe at the Forefront of the Global Information Society: Rolling Action Plan”; COM(96)607fnal; 27 November 1996, http://europa.eu.int/ISPO/policy/i_rollingaction.html . [7] Europe and the Global Information Society, Recommendations to the European Council, Corfu (Greece), June 1994, http://europa.eu.int/ISPO/docs/basics/docs/bangemann.pdf. [8] White Paper. on growth, competitiveness, and employment: The challenges and ways forward into the 21st century COM(93) 700 final. Brussels, 5 December 1993. [9] The National Information Infrastructure: Agenda for Action, http://www.ibiblio.org/nii/NII-Table-of-Contents.html. [10] Jacques Berleur and Diane Whitehouse, Eds., An Ethical Global Information Society: Culture and Democracy Revisited, Chapman