OZ 2005/3

M 149 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 enoti imata anteno in integrirani čip, ki omogoča pošilja- nje in prejemanje radijskih valov ter obdelavo podatkov, zakodiranih v signalu. Čitalnik je preko računalnika po- vezan z ustrezno podatkovno bazo, kar omogoča uporabo in obdelavo teh podatkov v lokalnem informacijskem sistemu. Identifikacija poteka tako, da čitalnik v prostor pošlje visokofrekvenčni signal, ki na transponderju sproži in- duktivni tok, ta pa “zbudi” integrirano vezje, na katerem so podatki. Glede na vrsto zahteve v signalu se podatki preberejo ali ažurirajo. Za pošiljanje signalov je bila sprejeta standardna frekvenca 13,56 MHz, kar zagotavlja kompatibilnost sistemov, zgrajenih na tehnologiji RFID, in onemogoča monopolizacijo pri njeni uporabi. Transponder je lahko zelo majhen in pritrjen na različne predmete, saj so podatki shranjeni na integriranem čipu. Za ohranjanje vsebine ne potrebuje posebnega napajanja, zato ima veliko avtonomijo – podatki so berljivi tudi čez nekaj let. Podatke na transponderju je možno spremin- jati na daljavo, tako da se tehnologija lahko uporablja za nadzor (npr. stanje predmetov v skladišču). Možna je tudi takšna izvedba transponderjev, da je njihove signale mo- žno slediti nekaj sto kilometrov daleč in so zato primerni za transportne namene. Edina omejitev je, da signali ne potujejo skozi kovine in zelo močno elektromagnetno polje. Iz zgoraj opisanih lastnosti je razvidno, da je uporaba možna na različnih področjih, tudi v knjižničarstvu. Transponder v obliki nalepke RFID je dovolj majhen, da ga je možno namestiti na različne vrste knjižničnega gra- diva (knjige, revije in neknjižno gradivo, kot so avdio- in videokasete, CD-ji itd.). V knjižnici prevzame naslednje funkcije: • Identifikacija izvoda . Glavna značilnost tehnologije RFID je, da omogoča brezkontaktno identifikacijo izvoda. Za knjižnico to pomeni, da je olajšana iden- tifikacija izvodov pri postopku izposoje, vračila ipd. Dovolj je, da se postavi kup knjig ali druge vrste knjižnega gradiva v bližino čitalnika in sistem sam identificira posamezne izvode. Nalepka RFID med drugim vsebuje integrirani čip, ki ima lastnosti pom- nilniške enote. To pomeni, da lahko poleg enolične številke za identifikacijo nanj zapišemo nekatere podatke o gradivu. S standardizacijo nosilca signala in njegove vsebine je možno podatke odčitavati tudi zunaj knjižnice, kar omogoča izmenjavo gradiva med knjižnicami. • Zaščita gradiva . Na nalepki RFID je možno spremi- njati vsebino, kar omogoča, da se nanjo zapiše status gradiva, npr. izposojeno ali prosto. Ob izhodu gradiva iz knjižnice se preko senzorskih vrat ta status prever- ja, tako da se v primeru, ko status ni ustrezen, sproži alarm. V primerjavi z obstoječim sistemom zaščite z namagnetenimi lističi ima ta sistem zaščite nekaj prednosti: sprememba zaščite na gradivu ne zahteva močnega elektromagnetnega polja za namagnetenje oz. razmagnetenje, kar bi lahko poškodovalo predme- te v neposredni okolici. Označena zaščita na nalepki RFID ne zahteva posebnega “naboja” in je trajna. Slabost zaščite RFID je ta, da je v določenih situacijah možno gradivo “izolirati” (npr. v kovinski foliji) in ga odnesti mimo kontrole, prav tako je možno nalepko RFID z gradiva fizično odstraniti. • Sledenje gradiva . V knjižnici, ki je pokrita s signa- lom RFID, je možno ugotavljati točno lokacijo po- sameznega izvoda, kar omogoča hitro iskanje izgub- ljenih ali nepravilno postavljenih izvodov. V povezavi z lokalno podatkovno bazo pa je možno pripraviti inventuro knjižničnega gradiva v vsakem trenutku. OPIS SISTEMA RFID V KNJIŽNICI Spoznali smo osnovne lastnosti tehnologije RFID in njihovo možnost uporabe, sedaj pa si poglejmo, kako je opremljena knjižnica, ki uporablja tehnologijo RFID. Ker sistem med drugim opravlja tudi funkcijo zaščite, je smiselno, da se z vsemi elementi sistema opremi orga- nizacijska enota knjižnice, ki je tudi fizična celota. Vsi javni vstopi in izstopi iz knjižnice morajo biti varovani s senzorskimi vrati. Priporočljivo je, da je z nalepko RFID opremljeno vse gradivo, ki je na razpolago v tej enoti. Sistem RFID v knjižnici predstavljajo naslednji sestavni deli: • gradivo, oblepljeno z nalepko RFID, • čitalnik RFID za izposojo na pultu, • naprava za samopostrežno izposojo (knjigomat), • senzorska vrata za nadzor nad iznosom gradiva iz knjižnice, • enota za pripravo nalepk, • druge enote (mobilni čitalnik, enota za transport vrnjenih knjig itd.). Uporaba sistema RFID zahteva povezavo z lokalnim infor- macijskim sistemom v knjižnici. To velja za cel življenjski cikel gradiva, ki je opremljeno z nalepko RFID: • Nabava in katalogizacija gradiva . Ko se gradivo nabavi in ustrezno katalogizira, se mu dodeli identifi- kacijska številka za izposojo, ponavadi je to inventar- na številka. Ko se gradivo opremlja z nalepko RFID, se identifikacijski podatki o gradivu (identifikacijska številka, naslov, sigla knjižnice, postavitev itd.) pre- nesejo na integriran čip na nalepki in izvod dobi status zaščiten. Od tega trenutka dalje so podatki na nalepki