OZ 2005/3

150 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 RFID povezani z lokalnim informacijskim sistemom in izvod je v uporabi. Vključena je zaščita pred nedo- voljenim iznosom izvoda iz knjižnice. • Izposoja gradiva . Na izposojevalnem pultu ali preko knjigomata se identificirata član in izvod za izposo- jo. V primeru odobritve izposoje se v sistemu lokalne izposoje gradivo evidentira kot izposojeno pri članu, na nalepki RFID pa izvod dobi status ni zaščiten, kar pomeni, da je izvod možno odnesti iz knjižnice. • Izposoja v čitalnico . Postopek je enak kot pri izposoji na dom le s to razliko, da se ne spremeni status zaščite na nalepki RFID, torej gradiva ni možno odnesti iz prostorov knjižnice. • Vračanje gradiva . Na izposojevalnem pultu ali na napravi za samopostrežno izposojo (knjigomat) se identificirata član in izvod za izposojo. V sistemu lokalne izposoje se gradivo briše iz evidence pri čla- nu, na nalepki RFID pa se ponovno aktivira zaščita. Izvoda ni več možno odnesti iz knjižnice. • Inventura . S prenosnim čitalnikom RFID se odčitajo vsi izvodi, ki se trenutno nahajajo v knjižnici, njihov seznam pa se primerja s seznamom gradiva v lokalni bazi gradiva. Odstopanja se vodijo v dveh seznamih: seznam manjkajočega gradiva (v lokalni bazi je gra- divo označeno kot prosto, vendar ga ni na policah), in seznam presežnega gradiva (v lokalni bazi je gradivo označeno kot izposojeno, dejansko pa je v knjižnici). • Ugotavljanje dejanske lokacije gradiva. S prenos- nim čitalnikom se ugotavlja, kje se gradivo dejansko nahaja. V primerjavi z evidentiranim stanjem v lokalni bazi je možno ugotoviti morebitno odstopanje glede na dostop (gradivo je izposojeno) ali lokacijo (ne na- haja se na pravem mestu, npr. je na drugi polici) in na podlagi resnične lokacije korigirati status in lokacijo izvoda v lokalni bazi. • Odpis gradiva. Ko je gradivo namenjeno za odpis, se nalepka RFID odstrani ali uniči, v lokalni bazi pa se gradivo označi kot odpisano. Izmenjava podatkov med nalepko RFID in lokalnim in- formacijskim sistemom v knjižnici temelji na protokolih TCP/IP (SIP2, SLNP, v prihodnosti tudi NCIP). POVEZAVA SISTEMA RFID S PROGRAM- SKO OPREMO COBISS2 Da bi omogočili uporabo tehnologije RFID tudi v slo- venskih knjižnicah, ki so vključene v sistem COBISS.SI, se je IZUM povezal s švicarsko firmo Bibliotheca RFID Library Systems AG, ki je med vodilnimi ponudniki teh- nologije RFID za knjižnice v Evropi. Treba je bilo za- gotoviti ustrezno povezavo med obema vrstama čitalnika RFID (na knjigomatu in na izposojevalnem pultu) in pro- gramskim segmentom COBISS2/Izposoja. Pri povezavi s knjigomatom RFID nam je delo olajšalo dejstvo, da njihova programska oprema podpira protokol SIP2, ki ga je sicer razvila firma 3M, vendar pa je bil že pred leti sprejet kot defacto standard za komunikacijo med lokalnim sistemom izposoje in zunanjimi naprava- mi. Ta protokol smo namreč v IZUM-u uporabili že leta 1999 za povezavo med segmentom COBISS2/Izposoja in knjigomatom firme 3M. Takrat smo v IZUM-u razvili strežniški program, ki omogoča komunikacijo segmenta COBISS2/Izposoja s katero koli zunanjo enoto, ki pod- pira protokol SIP2. Isti strežnik SIP2 smo uporabili tudi novembra 2004, ko smo izvedli testiranje povezave s knjigomatom firme Bibliotheca RFID. Z manjšimi po- pravki in dopolnitvami je povezava uspela. Slika 1: Povezava knjigomata RFID s sistemom COBISS.SI Večje preglavice nam je povzročala povezava čitalnika RFID s segmentom COBISS2/Izposoja na izposojeval- nem pultu. Direktna integracija čitalnika v aplikacijo namreč ni bila možna. Za to obstaja več razlogov. Prvi razlog je problem priključitve čitalnika na terminal, kar je neizvedljivo. Čitalnik RFID se namreč bistveno razlikuje od čitalnika črtne kode, saj je drugačna njegova vloga. Medtem ko je čitalnik črtne kode namenjen samo iden- tifikaciji z odčitavanjem črtne kode, se pri odčitavanju nalepke RFID poleg identifikacijske številke preberejo še drugi podatki. Drugi razlog pa je ta, da se v čitalniku RFID izvede ne samo identifikacija gradiva, ampak tudi sprememba statusa na nalepki RFID, odvisno od do- godka. Ker je program COBISS2/Izposoja terminalska aplikacija, ki ne podpira dvosmerne komunikacije med čitalnikom in programom, z obstoječimi programskimi rešitvami ni bilo možno hkrati pokrivati identifikacije in spremembe statusa zaščite na nalepki RFID. Problem so spomladi letos rešili sodelavci iz firme Bi- bliotheca RFID, ki so pripravili poseben modul, imeno- van Biblio Circulation ™, ki omogoča poizvedovanje o trenutnem statusu izposoje gradiva v COBISS2/Izpo- soja preko protokola SIP2. Gre za nekakšno pomožno ( bypass ) rešitev, saj dopolnjuje obstoječo identifikacijo gradiva v COBISS2/Izposoja z dodatno poizvedbo o sta- tusu izvoda preko protokola SIP2. Od trenutka zaznave