OZ 2005/3

152 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 la SIP2 povezali s sistemom COBISS.SI. Povezava je bila izvedena brez zapletov in 12. septembra je bila v knjiž- nici slovesna otvoritev. Čeprav je od uradnega začetka delovanja minilo komaj dobrega pol meseca, pa je že možno oceniti uvedbo nove tehnologije. Knjigomat je bil med uporabniki knjižnice dobro sprejet (precej je k temu doprinesel enostaven in učinkovit uporabniški vmesnik), saj je v študijskem od- delku delež izposoje preko knjigomata v drugi polovici meseca septembra znašal skoraj 25 % vseh transakcij izposoje na dom (4566 transakcij izposoje na pultu, 1485 transakcij izposoje na knjigomatu). Njegova uporaba je v veliki meri razredčila čakalne vrste pred izposojevalnim pultom, s tem pa so razbremenjeni tudi izposojevalci, ki imajo sedaj več časa, da se posvetijo zahtevam in željam uporabnikov. Nekaj več težav pa je bilo pri uvedbi čitalnikov RFID na izposojevalnih pultih v študijskem oddelku. Po predhod- nem poskusnem delovanju na dveh izposojevalnih mestih se je izkazalo, da čitalniki občasno zablokirajo in onemo- gočijo normalno delo. Glavni krivec so kovinski robovi na izposojevalnem pultu, ki motijo normalno delovanje sistema RFID. Po podrobnejših meritvah in analizah bo kmalu moč povedati, ali je možna rešitev s prerazporedit- vijo opreme na izposojevalnem pultu, ali pa bo potrebna celó nabava novega pohištva. Trenutno se čitalniki RFID na izposojevalnih pultih ne uporabljajo. PERSPEKTIVA ZA UPORABO TEHNOLO- GIJE RFID Tehnologija RFID je v zadnjih letih v stalnem porastu, tako po številu gospodarskih panog, kjer se uveljavlja, kot tudi po razširjenosti znotraj posamezne panoge. Tehnologija je idealna v tistih panogah, kjer je treba nad- zirati veliko število enot in njena vloga je v knjižnicah še posebej poudarjena. Uvedba črtne kode za identifikacijo gradiva pred dobrim desetletjem je bil velik korak na- prej k informatizaciji moderne knjižnice. Z uvedbo teh- nologije RFID pa je identifikacija gradiva z možnostjo sledenja in zaščite dobila nove dimenzije. Nalepka RFID na gradivu vsebuje informacije za identifikacijo, lokacija izvoda je sledljiva znotraj prostora, ki ga pokriva signal, s spreminjanjem nekaterih podatkov na nalepki pa je možno vzpostaviti ali brisati zaščito. Vse to pa zahteva tudi ustrezno opremljenost knjižnice, za kar je potrebno skrbno načrtovanje. Večina današnjih knjižnic je že opremljena s sistemom varovanja gradiva z magnetno nitko, ki pa z lokalnim sistemom izposoje ni povezan. Če knjižnica namerava uvesti nalepke RFID, ima dve možnosti: da takoj opusti obstoječi sistem varovanja in naenkrat oblepi z nalepkami RFID vse gradivo v oddelku ali pa da obdrži obstoječi sistem varovanja in z nalepkami RFID oblepi samo novo gradivo. V drugem primeru je treba vzdrževati dvojni sistem zaščite, to pomeni na izposojevalnem pultu poleg čitalnika RFID tudi enoto za magnetno zaščito, na vhodu oz. izhodu pa morata biti nameščeni obe vrsti senzorskih vrat. Tudi naprava za samopostrežno izposojo in vračanje (knjigomat) mora biti opremljena tako s čitalnikom črtne kode z enoto za postavljanje ali odstranitev zaščite, kot tudi s čitalnikom RFID. To so precej drage rešitve, ki pa omogočajo transparentnost prehoda knjižnice na novo tehnologijo. Pri uvajanju nove tehnologije je treba veliko pozornosti posvetiti načrtovanju prostorov knjižnice in pri tem upoš- tevati dejstvo, da tehnologija RFID temelji na radijskem oddajanju signala visoke frekvence 13.56 MHz, ki je precej občutljiv na različne ovire. Priporočljivo je, da so knjižne police brez kovinskih zaključenih obodov, enako pa velja tudi za izposojevalni pult. Tehnologija RFID prodira v vse pore našega življenja. Ni več daleč dan, ko bodo vsi proizvodi v samopostrežni trgovini opremljeni z majhno nalepko RFID, kar bo za- doščalo, da bomo samo zapeljali voziček z nakupljenim blagom mimo blagajne, pa bo čitalnik RFID na daljavo identificiral vse proizvode in nam izstavil račun. Udo- bno, ni kaj. Tukaj pa se skrivajo nekatere pasti. Če bomo npr. plačali s kreditno kartico ali katerim koli drugim plačilnim sredstvom, iz katerega je razvidna identiteta posameznika, bo to v povezavi s seznamom nakupljenega blaga omogočalo izgradnjo velikih podatkovnih baz, iz katerih bodo razvidne nakupovalne navade posameznika. In tukaj sta lahko hitro v konfliktu udobje (varnost) na eni strani in varovanje zasebnosti na drugi strani. Seveda se podobna problematika kaže tudi na drugih področjih. Zanimiva je bila raziskava o nevarnostih nove tehnologije, ki so jo opravili leta 2004 med ameriškimi knjižničarji. Razdelili so jih v dve skupini: knjižničarji v javnih knjižnicah in knjižničarji v specialnih, tehnološko usmerjenih knjižnicah. Na vprašanje, na katerih področjih podpirajo uvedbo tehnologije RFID, je 47,9 % knjiž- ničarjev iz obeh skupin odgovorilo, da jo podpirajo pri nadzoru prevoza tovora, 57,3 % pa pri zaščiti pred krajo in za sledenje pri inventuri. Navdušenje nad tehnologijo pa upade pri možnosti uporabe stalne sledljivosti (zunaj objekta nadzora, npr. knjižnice). To tehnologijo podpira samo še 49 % knjižničarjev iz prve skupine in 30,3 % iz druge skupine. Še manjše podpore je deležna uporaba pametnih kartic: samo 16,6 % knjižničarjev bi uporab- ljalo kartico, na kateri se shranjujejo informacije o naku- pih. Zanimivo, da ni kaj dosti višja podpora (23,9 %) za uvedbo nacionalne pametne kartice, ki bi zbirala nekatere podatke o posamezniku. Torej ne gre samo za nezaupanje,