OZ 2005/3

162 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 Ker je bila večina udeležencev katalogizatorjev, so pred- stavitev vsebine pod točkama 10 in 11 organizatorji izpu- stili, vendar sta v prejetem gradivu tudi ta dva vsebinska sklopa natančno predstavljena. Iz predstavitev in razprave je mogoče sklepati, da je področje normativne kontrole v standardih temeljito obdelano. Tudi normativno delo v institucijah nacionalnega pomena je izredno kakovostno, medtem ko raven in obseg normativne kontrole posa- meznih knjižnic v okviru njihovih lokalnih knjižničnih sistemov ni ravno na zavidljivi ravni – težave imajo s ponudniki knjižničnih sistemov oziroma z uvedbo zahtev- nejše funkcionalnosti, kot so npr. avtomatske globalne spremembe. Kakovost predstavitev na letošnji predkonfe- renci se ne more primerjati z lanskoletno predkonferenco ALCTS, ki so jo organizirali največji strokovnjaki z dr. Barbaro Tillett na čelu. Na konferenci ALA 2005 je bilo, kot običajno, veliko zanimivih predavanj – predstavitveno gradivo za nekatere od njih je objavljeno na naslovu http://www.ala.org. Sledi kratek povzetek prispevkov, ki sem jih poslušala, ali refe- renca nanje, in opis dogodkov, ki sem se jih udeležila. Politika ohranjanja analognih in digitalnih vi- rov: upravljanje tranzicije I (Analog and digital preservation policy: managing transition I) Prvo predavanje je imela (v odstotnosti Jan Merrill- Oldham ) predstavnica Kongresne knjižnice. Poudarila je izredno zahtevnost področja ter opozorila na nujnost sodelovanja. Izolirani projekti ne morejo biti dolgoročno uspešni in sama finančna sredstva tudi niso jamstvo za uspeh. Dwayne Buttler je predstavil problematiko avtor- skih pravic. Še vedno ni povsem jasno, kaj je publicirano in kaj nepublicirano delo. Liz Bishoff je predstavila pro- blematiko ohranljivosti digitalnih objektov. Obravnavala je vprašanje odgovornosti za ohranjanje (izdajatelji, dr- žavne agencije, knjižnice …), pa vprašanje, kaj naj bi se ohranilo – celota ali samo intelektualna vsebina, govorila je o podvrženosti digitalnih objektov stalnim spremem- bam in s tem večji kompleksnosti, o sodelovanju z avtorji (samoarhiviranje), ter ugotavljala, da so se kot najbolj uspešni izkazali kooperativni programi. Potrebe po izobraževanju na podro~ju ohra- njanja virov za naslednjo generacijo informa- cijskih strokovnjakov (Preservation education needs for the next generation of information professionals) Dr. Karen Gracy in Jean Ann Croft sta predstavili re- zultate raziskave, katere hipoteza je bila: “ Obstoječe izob- raževanje za področje ohranjanja gradiva v okviru tradi- cionalnih knjižničnih in arhivističnih študij ne zagotavlja ustreznega strokovnega in upravljavskega znanja za delo na področju ohranjanja digitalnih zbirk, avdiovizualnega in vizualnega gradiva. ” Razposlali sta 102 vprašalnika akademskim ustanovam, ki imajo akreditacijo za izob- raževanje knjižničnih in informacijskih strokovnjakov, ter ustanovam, ki izvajajo stalno strokovno izobraževanje knjižničarjev. Ugotavljali sta sestavo izobraževalnih pro- gramov za ohranjanje gradiva in spremembe v zadnjem desetletju, kako izobraževanje sledi novim formatom in tehnološkim novostim, ali imajo študentje priložnost, da teoretično znanje preizkusijo v praksi in na kakšen način to storijo, kaj izobraževalne ustanove vidijo kot ključno znanje na področju ohranjanja gradiva in kako se to kaže v programu. Odziv pri akademskih ustanovah je bil 71,9- odstoten, pri drugih pa 50-odstoten. Rezultati študije so objavljeni na naslovu http://www.sis.pitt.edu/~kgracy/ Pres_Edu_Study.htm. Avtorici študije ugotavljata, da kljub nekaterim ohrabrujočim trendom, ki se kažejo v višjih številkah, akademske ustanove niso pripravljene zagotavljati večjih virov za področje ohranjanja digitalnih zbirk (novi programi in nove zaposlitve). Tudi ustanove, ki opravljajo stalno strokovno izpopolnjevanje, so pre- vzele programe od akademskih ustanov in ponujajo pro- grame na področju ohranjanja gradiva predvsem za para- profesionalce in upravne delavce knjižnic. Študija pred- stavlja prvo fazo in se bo nadaljevala z bolj poglobljenimi intervjuji kompetentnih oseb. Pogled naprej: Kaj se v prihodnosti obeta za- poslenim v knjižnicah? (Looking ahead: what does the Ffture hold for the library workfor- ce?) Jay A. Mousa [2] iz ameriškega Ministrstva za delo (U. S. Department of Labor, www.bls.gov) je predstavil tren- de rasti prebivalstva in delovne sile v ZDA do leta 2012. Število prebivalstva v ZDA naj bi se od leta 2002 do 2012 povečalo z 218 milijonov na 242 milijonov, delovna sila pa s 145 milijonov na 162 milijonov. Najhitreje in naj- bolj se bo povečalo število delovne sile v starosti med 55 in 64 let (za 8308 tisoč). Naraščanje ženske delovne sile bo večje (14,3 %) od naraščanja moške delovne sile (10,3 %). Za leto 2012 je predviden 48-odstotni delež ženske in 52-odstotni delež moške delovne sile. Skoraj 40 % delovne sile bo zaposlene na področju storitev iz- obraževanja in zdravstva ter na področju strokovnih in poslovnih storitev; skoraj polovica povečanja zaposlitev bo izključno na teh področjih. Govoril je tudi o podatkih za področja (npr. proizvodnja), kjer se bo zaposlenost zmanjšala. Od 22 glavnih zaposlitvenih skupin je predvi- deno, da jih bo 14 naraščalo hitreje od povprečja in bodo tvorile 65 % sprememb v celotni zaposlenosti. Najhitreje bo naraščala zaposlitvena skupina za računalništvo in ma- tematiko (35 %) ter poklici za podporo zdravstvu (35 %). Predvidena rast poklicev na področju izobraževanja in knjižničarstva je na petem mestu (25 %). Med 11 glavni-