OZ 2005/3

168 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 dejavnost evropskega oddelka SPARC (http://indico.cern . ch/sessionDisplay.py?sessionId=84&slotId=0&confId=04 5#2005-06-02). SPACE Europe je organizacija, ki v evrop- skem prostoru spodbuja partnerstvo med akademskimi in- stitucijami, knjižnicami in združenji na eni strani ter resnimi založniki na drugi. Ustanovljena je bila leta 2002, nadaljujoč tradicijo SPARC-a, ki od leta 1998 deluje v ZDA. David Prosser na osnovi podatkov ISI trdi, da faktor vpliva časo- pisov v prostemu pristopu ne zaostaja veliko za faktorjem vpliva časopisov, do katerih se dostopa z naročnino. Zelo prepričljiv je bil podatek o številu prevzetih člankov v letu 2004. Članki iz prosto dostopnih revij naj bi bili prevzeti štirikrat pogosteje kot članki iz revij z licenčnim dostopom. Spodbudno je tudi število resnih znanstvenih organizacij, kot so Oxford University Press, PNAS, Journal of Experimental Botany, American Physiological Society in še veliko drugih, ki so s plačljivega prešli na brezplačni dostop. Kot zadnji je predstavnik Elseviera poskušal utemeljiti prednosti komercialnih ponudnikov pred OA (http:// indico.cern.ch/sessionDisplay.py?sessionId=85&slotI- d=0&confId=045#2005-06-02). Po njegovem mnenju je treba upoštevati profesionalnost tako pri izbiri revij, kot pri uporabniških servisih. Čeprav še vedno nimamo vtisa, da dejansko predstavljajo konkurenco komercialnim ponudnikom, je hitrost, s kate- ro se OA širi od leta 2003, spoštovanja vredna. Vsekakor so jih začeli bolj upoštevati in se ozirati na njihove načrte. Tretji, zadnji dan ELAG-a je začel Jan Erika Kofoeda (BIBSYS) s predavanjem XML DBMS – do they really exist? http://indico.cern.ch/sessionDisplay.py?sessionId= 86&slotId=0&confId=045#2005-06-03). Osnovni namen predavanja je bil predstaviti tehnologijo XML (Extended Markup Language) in izkušnje BIBSYS pri njeni uporabi v knjižničarstvu. XML je nastal pred leti iz potrebe po formalizaciji dokumentov, da bi jih bilo možno enostavno prenašati po svetovnem spletu. Temeljna ideja je ta, da se dokument razbije na dve komponenti: oblikovno in vse- binsko. Ker je zapisan v enostavnih strukturah, ga z lah- koto berejo tako ljudje kot računalniki. Ker danes XML podpirajo mnoge aplikacije na različnih področjih, je zelo zanimiva tudi uporaba na področju bibliote- karstva. XML podpira hierarhično strukturo in je zaradi tega idealen za shranjevanje bibliografskih zapisov. Predavatelj se je dotaknil nekaterih pojmov, ki se pri tem uporabljajo: • DOM (Document Object Model) je logična shema, ki na logičnem nivoju opredeljuje razmerja med po- sameznimi objekti zapisa. Pomemben je za osnovno razumevanje strukture zapisa in njeno razreševanje. • XML Schema je formalni zapis, ki opredeljuje relacije med podatki. • XPath predstavlja iskalni izraz, ki opredeljuje pogoje iskanja in vsebuje naslove zapisov. • XQuery je nov jezik za iskanje zapisov XML in teme- lji na hierarhiji XPath in XML Schema. Iskalna zahte- va je formalno zapisana z izrazi XPath in tudi vrnjen rezultat je zapisan kot element XML. V nadaljevanju je predstavil nekatere izvedbe osnovnih podatkovnih baz (Native XML Databases): • Strežnik SAG Tamino XML Server temelji na shemi W3C XML. Osnovni zapis je v obliki XML, različni tipi dokumentov pa se lahko združujejo v kolekcije. Shranjeni podatki so v obliki serializiranih objektov DOM. • ORACLE XML Database vsebuje osnovne ( native ) podatkovne tipe XML. Podpira shemo W3C XML in operatorje SQL. Orodja za delo z bazo omogočajo dualnost med SQL in XML, kar pomeni, da XML de- luje na relacijskih bazah, SQL pa se lahko interpretira kot XML. Pri tem podpira operacije XPath in SQL na podatkih XML. Zapisi se shranjujejo v datotečni strukturi. • SQL 2003 in SQL/XML. • Novi standard ANSI/ISO SQL: Information tech- nology — Database languages — SQL — Part 14: XML-Related Specifications (SQL/XML), ( http://sqxl. org/SQL-XML-DOCUMENTS/5FCD-14-XML- 2004-07.pdf ) . Opredeljuje nove tipe XML, pretvorbo med gradniki SQL in XML in funkcije za generiranje podatkov XML in SQL. Trenutno je na trgu 24 komercialnih in 14 odprtokodnih izvedenk podatkovnih baz XML. V BIBSYS uporabljajo naslednje proizvode: • Strežnik TAMINO XML podjetja Software AG za shranjevanje objektov XML. Komunikacija poteka preko protokola HTTP. Na uporabniški strani se upo- rablja strežnik Apache Web, vmesnike pa programira- jo z javo API. • BIBSYS Gallery je proizvod za shranjevanje slik (http://bilde.bibsys.no ) v formatu jpeg. Trenutno ima- jo shranjenih 6000 zapisov. • BIBSYS Subject portal (http://emneportal.bibsys . no) je vstopna točka za iskanje naslovov. Uporabljajo metapodatke za dostop do spletnih strani. Naslovi so hierarhično organizirani po Deweyjevi klasifikaciji. Podatkovne baze XML so najbolj primerne za shranje- vanje hierarhičnih zapisov, zato so idealne za uporabo v knjižničarstvu. Veliko izboljšavo predstavlja izpeljava zapisov XML s poizvedbami SQL, kar omogoča uporabo zapisov XML v relacijskih bazah. Danes je na razpolago že veliko število komercialnih in odprtokodnih ponudni-