OZ 2005/3

M 169 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 kov podatkovnih baz XML, izkušnje BIBSYS pa kažejo, da se bo XML uveljavil tudi na tem področju. Sledilo je predavanje Juha Hakala (Helsinki University Library), Persistent identifiers (http://indico.cern.ch/session- Display.py?sessionId=90&slotId=0&confId=045#2005-06- 03). Glavna tema predavanja je bilo vprašanje, kako zagoto- viti stalnost identifikatorjev v najširšem pomenu besede. Gre za problem, ko stalnost ni odvisna od identifikatorja samega, temveč od zakonske, organizacijske in tehnične infrastruktu- re. Kot primer je navedel ISSN, ki bi propadel brez uvedbe standarda, vzajemnega sodelovanja predstavnikov držav, zbranih v mednarodnem centru ISSN, in dobro organizirane povezave z mednarodno bazo ISSN kot referenčno bazo. Tudi najbolj tehnično dovršen sistem lahko propade, če nima te podpore. Identifikatorje je razdelil v dve skupini: t. i. “nor- malne” identifikatorje in t. i. “resolution services” identifika- torje, ki omogočajo dostop do tradicionalnih identifikatorjev preko svetovnega spleta. Kot primer je navedel DOI in URN, ki dostopata npr. do ISSN ali ISBN. V nadaljevanju je bilo govora o t. i. “normalnih” identi- fikatorjih. Po propadu paradigme o združenem sistemu knjižnic ( integrated library system paradigm ) in uvedbi portalov IR, digitalnih arhivov, e-dostopov itd., se poraja vprašanje, kaj je treba identificirati in na kakšen način. Predstavil je sedem nivojev identifikatorjev: • Najvišji nivo – knjižnice. Sistem identifikacije mora pokriti vse organizacije. Rešitve na nacionalnih nivojih že obstajajo, zaradi globalnega dostopa je treba razviti tudi mednarodni sistem. Razvit je bil ISIL (International Standard Identifiers for Libraries and Related Organisations ISO15511), ki vsebuje za državo kodo ISO, pomišljaj in kodo UC, npr. FI–H za helsinško univerzitetno knjižnico. • 2. nivo – kolekcije in servisi. Ti identifikatorji so pomembni za portale IR z medna- rodno izmenjavo (npr. strežniki Z39.50). Zaenkrat še ne obstajajo standardizirane rešitve, v helsinški uni- verzitetni knjižnici pa so že pripravili delovni predlog za uvedbo ISCI (International Standard Collection Identifier) v sklopu ISO TC46. Predlog sloni na prin- cipu ISIL, tako da sta poleg podatkov iz ISIL dodana še podpičje in identifikator za kolekcijo. Kot primer je dal identifikator FI-H:Slavica (slavistična kolekcija v helsiški univerzitetni knjižnici). • 3. nivo – avtorji. Zadeva se nanaša na mednarodno izmenjavo podatkov o avtorjih, z uvedbo identifikacijske številke avtorja. Že nekaj let se diskutira o uvedbi ISADN (Inter- national Standard Authority Data Number), vendar formalno še ni v razvoju. Navedel je tudi problem “lastništva” avtorjev pri retrospektivnih označevanjih, še posebej, če bo uveden podatek o državi. • 4. nivo – identifikatorji za dela ( identifiers for works ). Že sedaj obstaja nekaj standardnih formatov za razli- čne vrste gradiva: ISWC (International Standard Musical Work Code), ISAN (International Standard Audiovisual Number), ISTC (International Standard Text Code). • Nekateri ponudniki, kot sta VTLS in OCLC sta se lotila uvedbe FRBR, drugi o tem še razmišljajo. • 5. nivo – izvedbe ( manifestation ). Gre za klasičen problem identifikacije z ISBN, ISSN, NBN... Z uvedbo elektronskega založništva se je porušil status quo, ko je problem zaradi statičnosti ponudbe miroval dolga desetletja. Skokovito se je povečalo število izdaj in tu nastopi problem njihove identifikacije z dodeljevanjem novih ISSN, ISBD... V ta namen bo treba celo razširiti ISBD. • 6. nivo – posamezni deli ( component parts ). Na tem nivoju se razrešuje identifikacija zapisov na najnižjem nivoju, npr. zapisov za članke, ki so del serijske publikacije. To je še posebej pomembno pri elektronskem založništvu, kjer je potreben direkten dostop do posameznih člankov. Leta 1991 je bil izdan NISO-nov standard SICI (Serial Item and Component Identifier), ki pa ni nikoli prav zaživel zaradi svoje kompleksnosti. Še slabša usoda je čakala predlog NI- SO-nov standard BICI (Book Item and Contribution Identifier), ki pa ga nikoli niso potrdili (nasprotje med teorijo in prakso). • 7. nivo – iskalni atributi itd. Posamezni atributi v zapisu (npr. avtor) so identifici- rani kot OID (Object IDentifiers). Niz je sestavljen iz ID-ja osnovnega zapisa in oznake posameznega atri- buta. Problem je lahko v koherentnosti zapisov. Pojav elektronskega založništva je močno povečal po- trebo po dostopu do posameznih zapisov, zato je njihova globalna identifikacija zelo pomembna. Problemov pri uvajanju standardizacije na tem področju je še veliko in napredek pri njihovem reševanju je sorazmerno počasen. V nadaljevanju je Catherine Lupovici predstavila Med- narodni konzorcij za zaščito knjižničarskega gradiva http:// indico.cern.ch/sessionDisplay.py?sessionId=87&slotId=0 &confId=045#2005-06-03). Namen tega telesa je organi- zirana izmenjava znanja na področju zaščite elektronskega gradiva, določanje standardov, razvoj ustreznega orodja, širjenje ideje o potrebi hranjenja in zaščite elektronskega gradiva itn. Člani konzorcija so vodilne evropske nacional- ne knjižnice, Kongresna knjižnica ter Internet Arhiv. De- javnost konzorcija se izvaja na dveh področjih, v delovnih skupinah in na projektu Smart Archiving Crawler Project. Kot rezultat projekta naj bi se sredi leta 2006 pojavil prvi prototip orodja za arhiviranje gradiva s spleta.