OZ 2005/3

170 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 Zadnje predavanje je imel Miguel Moreina , ki je pred- stavil Digitalno knjižnico servisa RERO DOC (http://in- dico.cern.ch/sessionDisplay.py?sessionId=91&slotId=0& confId=045#2005-06-03). RERO je mreža 250 knjižnic francosko govorečega dela Švice. V središču sistema je centralni katalog, ki omogoča vzajemno katalogizacijo in ima približno 3,5 milijona zapisov. Digitalna knjižnica RERO DOC je na voljo od lanskega julija. Uporabljajo CDSwere, ki je razvit v CERN-u skupaj z uporabniškim vmesnikom. Zajemanje podpira protokol OAI-PMH. Za format metapodatkovne baze pa skrbi RERO. Večina do- kumentov je splošno dostopnih. Sicer za nekatera obstaja omejitev, npr. samo za člane RERO, celo samo za določe- ne uporabnike. Za direktno nalaganje digitalnega gradiva je RERO razvil vmesnik, ki nadomešča standardni modul CDSwere z istim namenom. Nalaganje dokumentov je kontrolirano s postopkom avtorizacije pooblaščene osebe ali institucije, temu pa sledi še ocena pooblaščene osebe. Pripravljenih je bilo 9 delavnic. Gradivo in sklepi dela- vnic so dostopni na spletni strani http://elag2005.web . cern.ch/elag2005/Workshops.html : 1. ZING (continuation), Ole Husby (BIBSYS, Trondheim), 2. ISO ILL, NISO NCIP or Open URL? , Poul Henrik Jørgensen (Portia, Denmark), 3. RSS , Peter van Boheemen (Bibliotheek Wageningen UR), 4. E-books , Lucy Tedd (University of Wales, Aberystwyth), 5. E-learning and libraries (continuation) , A. M. Tammaro (University of Parma), 6. Electronic Resource Management , Ron Davies (Consul- tant, Brussels), 7. RFID and self-service , Johan van Halm (JvH Informati- on Consultancy, Amersfoort), 8. Metasearch systems versus Google Scholar , Tamar Sa- deh (ExLibris, Tel-Aviv), 9. Low cost e-journal production , Sieglinde Schreiner-Lin- ford (WEB Consultant, Florence). Delavnico z naslovom RFID and self-service je vodil Johan van Halm, samostojni konzultant informatik iz Ni- zozemske, navzoči udeleženci pa smo bili: Zdenek Tichy, informatik v praški univerzitetni knjižnici, Annu Jauhiai- nen, namestnica direktorja za IT v helsinški univerzitetni knjižnici, Vito Vodnik, informatik v mariborski univer- zitetni knjižnici, Aart Nieuwland, samostojni konzultant digitalnih tehnologij iz Nizozemske in Ramon Ros, vodja informatike v konzorciju univerzitetnih knjižnic v Katalo- niji, in Matjaž Cigrovski iz Izuma. Po kratki predstavitvi smo se dogovorili o okvirnem programu naše delovne skupine. Večina udeležencev je bila iz univerzitetnih knjižnic in tehnologije RFID niso poznali. Glede na to, da je RFID nova tehnologija, pri kateri je slutiti velik razmah v naslednjih petih letih, smo poskušali najti odgovore na vprašanja, na katerih podro- čjih knjižničarstva je ta tehnologija uporabna in kakšne zahteve naj bi za to izpolnjevala. Aart je kot zastopnik firme Bibliothece na Nizozemskem, največjega ponudnika RFID za knjižnice v Evropi, pred- stavil to tehnologijo in uvajanje samopostrežnih strojev za izposojo in vračanje v nekaterih nizozemskih knjižni- cah. Namen avtomatizacije je zmanjševanje obremenje- vanja osebja z rutinskimi in fizičnimi opravili, saj nalogo prevzamejo stroji. Kljub navdušenju nad tehnologijo RFID so udeleženci iz knjižnic pokazali veliko mero zadržanosti, saj uvajanje zahteva popolno reorganizacijo informatizacije knjižnice. Glede na to, da je večina knjižnic že kar dobro informatizirana in uporablja črtno kodo, je investicija v novo tehnologijo vprašljiva. Sam sem predstavil naše izkušnje pri uvajanju knjigo- matov v knjižnicah, ki uporabljajo črtne kode. Ker so bile knjižnice že prej opremljene s črtno kodo, je bila izvedba vezana samo na problem programske povezave knjigomata (odjemalca) z lokalnim sistemom izposoje (strežnikom). Ker knjigomati vseh ponudnikov podpirajo protokol SIP2, je bil z razvojem vmesnika na podlagi tega protokola problem povezave rešen. Sedaj uporabljajo knjigomat v 10 knjižnicah, vse udeležence pa je prese- netil sorazmerno nizek delež izposoje preko knjigomata (v povprečju pod 5 %!). V končnem poročilu dela naše delovne skupine smo za- pisali ugotovitve, ki se nanašajo na uvajanje tehnologije RFID v knjižnicah. Ker gre za novo tehnologijo, je potrebna popolna prenova informatizacije knjižnice, v kateri morajo sodelovati tako ponudnik programske opreme za avtomatizacijo knjižnic, kakor tudi ponudnik strojne opreme in izvajalec instalacije (zelo pomembna je postavitev anten RFID). Izboljšave so vidne na več področjih: kakovostnejše usluge knjižničarjev, nižji stroški obratovanja knjižnic, online inventura itd. Pomembna je promocija tehnologije, ki bo zaživela šele ob prekoračitvi “kritične mase”. Za to pa morajo biti iz- polnjeni tudi naslednji pogoji: • Integracija z lokalnim informacijskim sistemom – naj- manj preko SIP2 protokola, zaželena podpora proto- kolu Z39.83. • Ergonomija – samopostrežni stroji morajo biti dostop- ni vsem vrstam uporabnikov: mladim, starim, invali- dom itd., zato morajo biti enostavni za upravljanje. • Kompaktnost – to še posebej velja za naprave za sorti- ranje gradiva pri vračanju. • Zanesljivost in možnost vzdrževanja – čim manj od- povedi, možnost vzdrževanja preko mreže. • Hitrost odziva – povezava med samopostrežnim