OZ 2005/3

M 175 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 v naslednjih dvanajstih mesecih. Java System ESB bo ponujal orodja za razvoj, namestitev, zagon, nadzor in upravljanje storitvenih arhitektur. Nekaj takšnih orodij že obstaja, vendar ponujajo različen izbor orodij z različnimi možnostmi upravljanja, kar vodi k drobitvi. Skupina Gartner napoveduje, da bodo do leta 2008 storit- vene arhitekture prevladale in tako končale štiridesetletno prakso monolitnih programskih rešitev. ODPRTA KODA JAVA Ena od resnih groženj Sunovi javi je projekt Harmony. Na pobudo združenja Apache ( http://www.apache.org/) se je začel projekt odprta koda java. (http://incubator.apache. org/harmony/). Apache je nepridobitno združenje, ki te- melji na odprti kodi in se financira iz donacij. Pravijo, da je veliki sponzor projekta Harmony prav IBM, ki je imel s Sunom v zadnjem času velika nesoglasja. Programska oprema, narejena na osnovi odprte kode, je na voljo (za uporabo in spreminjanje) vsakomur zastonj. Pri tem je pomembno poudariti, da morajo biti tudi morebitni po- pravki in dopolnitve odprtokodnih komponent na voljo brezplačno. To se pomembno razlikuje od Sunovega JCP-ja, ki je po novem bolj organiziran razvoj na osnovi združenja. V projektu sodeluje tudi Sun. Odprtih je še veliko vprašanj. Nekateri menijo, da tako velik projekt ne more uspeti. Za- govorniki projekta se zgledujejo po Linuxu, ki je nedvo- mno največji in najbolj uspešen projekt odprte kode. Sun jemlje projekt kot pravico do možnosti izbire. Programer- ji se bodo sami odločali, ali bodo sodelovali pri Sunovem JCP-ju, Harmonyju ali obojem. Od projekta posledično pričakujejo tudi prednosti za osnovno verzijo jave – pred- vsem bolj čisto kodo Sunove jave. JAVA DESKTOP Prireditelji konference JavaOne so veliko pozornosti na- menili razvoju tehnologij namiznih aplikacij. Predvsem so promovirali novitete prihajajočih verzij razvojnega sistema java, prav tako pa je bilo veliko predavanj, ki so se dotaknila trenutne problematike razvoja grafičnih vmesnikov. Kar se tiče trenutnega stanja razvoja grafič- nih vmesnikov, so bila številna predavanja s konkretnimi predstavitvami uporabe java tehnologije za razvoj grafič- nih vmesnikov. Tako smo si lahko ogledali predstavitev o načrtovanju bralnika Open Source RSS, načrtovanje kompleksnih vmesnikov s knjižnicami JFC/Swing, pre- nos grafičnega vmesnika matematičnega programa Maple v java okolje, izdelavo programa za davčno napoved v Braziliji itd. Morda bi malo bolj podrobno omenili pre- davanja, ki se tičejo napredne uporabe java 2D knjižnic in posebnih efektov s tehnologijo JFC/Swing. Potem bi si še pogledali novitete prihajajočih verzij jave in pa Sunovo vizijo novega 3D uporabniškega vmesnika s kodnim ime- nom Looking Glass, ki nam bo v prihodnje prinesel na namizje še tretjo dimenzijo. Napredna uporaba java 2D knjižnice Na tem predavanju so bile predstavljene možnosti upora- be java 2D knjižnice za reševanje pogostih problemov pri izdelavi grafičnega vmesnika. Predavanje je zajemalo tri področja: Besedilo Opis uporabe java 2D za učinkovit prikaz pisav in bese- dila na zaslonu. Pri tem so bile prikazane najpogostejše tehnike, npr. kako pravilno izračunati robove besedila, kje se nahaja osnovni rob pisave, kako pravilno uporab- ljati metriko pisav. Predvsem pri metriki pisave je bilo nazorno razložena povezava med logičnimi, vizualnimi in točkovnimi atributi in omejitvami ter problemi, ki na- stanejo pri napačnem sklepanju o preslikavi iz logičnega v vizualni prostor. Slika 2: Logični atributi pisave Tako so bile navedene najpogostejše trditve o preslika- vah, ki pa ne držijo zmeraj in tako vodijo do napak pri izrisovanju besedila. Te trditve so: • En znak se preslika v en glif (glyph – grafična pred- stavitev znaka). V določenih jezikih imamo primere, ko se določeno število java znakov preslika v drugač- no število glifov. • Kurzor se premakne zmeraj za en znak. Iz prejšnje točke je razvidno, da to ne velja vedno. • Dvig in spust (ascent in descent) pisave velja za vse znake enako. • Besedilo poteka z leve proti desni. • Določen znak ima zmeraj enako širino. • Besedilo se povečuje linearno.